Pri govorjenju in pisanju v slovenščini uporabljamo kar nekaj pravil, ki se navidez zdijo malenkostna in jih zato hitro spregledamo, a so vendarle pomembna. Nekatera nam bo v današnjem in naslednjem prispevku Jezikovnih vozlov predstavila Kristina M. Pučnik. Danes bomo skupaj razvozlali razliko med vezajem in pomišljajem ter med glavnim in vrstilnim števnikom.

Vezaj in pomišljaj sta ločili, ki se že na pogled razlikujeta (vezaj je kratka črtica, pomišljaj pa dolga), razlikuje pa se tudi njuna vloga. Vezaj med drugim srečamo v prirednih zloženkah (modro-bela majica), pridevniških izpeljankah (6-odstotna raztopina), zemljepisnih lastnih imenih (Videm - Dobrepolje) in priimkih (Marentič - Požarnik). Pomišljaj zaznamuje časovno trajanje (8.–16. ure) in razdaljo (Ljubljana–Jesenice), uvaja pa tudi pojasnilo (mladost – norost). Glavni in vrstilni števnik se prav tako razlikujeta oblikovno (pri vrstilnem števniku za številom pišemo piko, pri glavnem pa ne), poleg tega pa se različno izgovarjata in imata malce drugačen pomen. Še več zanimivosti vas čaka v videoposnetku s Kristino M. Pučnik, zato si ga le oglejte.

Bodimo pozorni na malenkosti v jeziku in poskušajmo upoštevati pravopisna pravila, povezana z njimi. Če jih bomo upoštevali vsi, bodo naši zapisi bolj poenoteni, dilem o tem, kako se določeno ločilo piše v različnih situacijah, pa bo zagotovo manj.

Zapisala Špela Zupančič

Na začetku šolskega leta 2020/2021 je v sodelovanju OŠ Stična – Podružnične šole Zagradec in KUD-a Žebelj pričela nastajati predstava z naslovom Kekec in Pehta. Ker se je zopet pojavil COVID, je proces zastal. A le za trenutek, kajti odločili smo se, da bomo sledili zgledu našega junaka Kekca in se ne bomo pustili ustrahovati.

Kjer je volja je tudi pot, pravi angleški pregovor. Iz predstave je tako nastala radijska igra. Učenci 5.b Podružnične šole Zagradec so doma posneli vsak svoje besedilo, prispevali so ilustracije na temo zgodbe, mojster Uroš pa je vse strnil v smiselno celoto.

Vztrajni mentorici sva bili Mateja Jere Grmek in Maja Peterlin, besedilo pa je prispevala Marjana Hočevar. Na spodnji povezavi vas vabimo k poslušanju.

Zapisala Maja Peterlin, KUD Žebelj

V prejšnjem jezikovnem vozlu smo se ukvarjali s slovničnim spolom. S spolom je povezan tudi današnji jezikovni prispevek, vendar na drugačen način. Danes nam bo Kristina M. Pučnik predstavila nekaj poudarkov spolno občutljive rabe jezika.

Izraz spolno občutljiva raba jezika označuje prizadevanja, da se v jezikovni rabi izognemo stereotipnemu in diskriminatornemu naslavljanju ter moške in ženske obravnavamo enakovredno. Priporočila o tem so predstavljena v Smernicah za spolno občutljivo rabo jezika (2018). Je odraslo neporočeno žensko ustrezneje nagovarjati z gospa ali gospodična? Je bolj pravilno reči, da nas je poklicala gospa Kovačeva ali gospa Kovač? Kateri zapis pa uporabimo, kadar želimo navesti žensko in moško obliko – je ustreznejši zapis kandidat/-ka je opravil/-a izpit ali kandidat(-ka) je opravil(-a) izpit? Vse to in še več boste izvedeli v današnji video izobraževalni delavnici.

Pri govorjenju in pisanju v svojem maternem jeziku bodimo samozavestni, saj ga obvladamo. Hkrati pa bodimo pozorni in sprejemajmo tiste jezikovne odločitve, ki upoštevajo načelo enakosti, saj lahko, kot pravi gospa M. Pučnik, tudi na ta način odgovorno sooblikujemo naš jezikovni in posledično družbeni prostor.

Zapisala Špela Zupančič

Današnji jezikovni vozel s Kristino M. Pučnik je namenjen obravnavi slovničnega spola. Ob njem bomo razmišljali o različnih vidikih slovenskega jezika, ki sicer pozna tri slovnične spole – ženskega, moškega in srednjega.

Za številne predmete, bitja in pojme v narečjih uporabljamo povsem drugačne besede kot v knjižnem jeziku. Nekatere narečne in pogovorne besede pa so knjižnim ustreznicam podobne, vendar je njihov slovnični spol drugačen. Pomislite na besedo jabolko, ki je v knjižnem jeziku srednjega spola, v narečjih pa je lahko tudi moškega spola, npr. jabuk, ali ženskega, npr. japka. Slovenščina je zelo bogat jezik. Za nek pojem ali stvar v našem življenju pogosto obstajajo različni sopomenski izrazi, velikokrat pa so si besede navidez podobne, a med njimi kljub temu začutimo pomensko razlikovalnost. Takšne so na primer besede dekle, deklica in deklič, ki se v pomenu malce razlikujejo, hkrati pa imajo različen slovnični spol. O slovničnem spolu boste še več izvedeli v videoposnetku s Kristino M. Pučnik, ki se bo poleg tega dotaknila tudi sklanjanja imen in priimkov ter dvojnih imen.

Razmislite, kako bi dokončali poved Obiskal/-a bom …, če želite obiskati osebi, ki jima je ime Anamarija Jurčič in Žan Mark Cankar. V pomoč naj vam bodo nasveti naše strokovne sodelavke. Le kaj nam bo pripravila naslednjič?

Zapisala Špela Zupančič