Arhiv Kategorije: Aktualno

KULTURNA KRAJINA V JURČIČEVIH LITERARNIH DELIH

ZKD

četrtek, 18. marec 2021

Muzej krščanstva na Slovenskem, JSKD OI Ivančna Gorica
in ZKD občine Ivančna Gorica ter ZKD Grosuplje

vabimo k sodelovanju na razpisu

ZA ODRASLE LJUBITELJSKE LIKOVNE USTVARJALCE OBČIN IVANČNA GORICA, GROSUPLJE IN DOBREPOLJE

Ob Jurčičevem letu smo se odločili združiti zgodovino, literaturo in likovno umetnost ter kulturno krajino iz njegovih literarnih del predstaviti skozi oči umetnika.

Razpis ponuja širok spekter razumevanja naslova. Možni so različni pristopi, tako realistični kot večpomenski ali simbolni. Spodbujamo vas, da ustvarite kulturno krajino, v katero so postavljena Jurčičeva literarna dela, ali premene v sodobni krajini z upoštevanjem različnih kompozicijskih možnosti, različnih točk pogleda, perspektive, zračne perspektive, barvnega poenostavljanja, odslikavanja dreves, travnikov … Svoja dela lahko motivno povežete s citati iz Jurčičevih del, dogajalnim prostorom ali tematiko njegovih zgodb.

OGLEJTE SI TUDI SPLETNO PREDAVANJE Sare Primec in mag. Nuše Lapajne Čurin v ponedeljek, 29. 3. 2021, od 18. do 20. ure.

V prvem delu predavanja bo predstavljena kulturna krajina cistercijanov, ki jo v okviru evropskega projekta Cisterscapes raziskujejo v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Izvedeli boste, kako se kulturna krajina s svojimi elementi kaže na območju današnjih občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje ter katere dele te pokrajine je Josip Jurčič upodobil v svojih zgodbah. V drugem delu predavanja, ki bo potekalo v dveh sklopih, bo poudarek na določenem kulturnem objektu ali prostoru in na različnih načinih njegove likovne interpretacije. Hkrati bo na kratko predstavljeno obdobje realizma, v katerega umeščamo tudi Jurčiča. Izhodišče drugega sklopa bodo povezave med slikarstvom in literaturo v slovenski umetnosti (Anton Ažbe, Ivana Kobilca, Jurij Šubic, Ferdo Vesel).

Vsa prispela likovna dela bodo oktobra 2021 razstavljena v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Razpis je odprt od 11. marca 2021 in se zaključi 10. junija 2021. Podrobne informacije pa si lahko ogledate v priloženem razpisu.

Vabljeni k ustvarjanju!

kulturna krajina RAZPIS (1)

opremalikovnegadela (1)

 

 

 

Mednarodni likovni natečaj ob Jurčičevem letu

ZKD

sreda, 10. marec 2021

Ob praznovanju Jurčičevega leta vas prijazno vabimo k sodelovanju na mednarodnem likovnem natečaju Deseta dežela za mlade do 17. leta starosti. Veseli smo, da lahko hkrati z vsebino natečaja promoviramo tudi mladinski roman Deseta dežela o Josipu Jurčiču avtorice Sabine Koželj Horvat, ki je pravkar izšel pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tako vas in vaše mlade likovne ustvarjalce vabimo na ustvarjalno avanturo in likovno potovanje, ki ju posvečamo Josipu Jurčiču in njegovemu izjemnemu prispevku na področju literature, novinarstva in uredniškega dela. Josip Jurčič je namreč znan kot pisatelj s slikovitim jezikom, ki želi v svojih delih pričarati pestrost sveta, da lahko z notranjimi očmi uzremo pokrajino, v katero je postavil svoje literarne junake. Vabimo vas, da se potopite v njegov literarni svet in likovno poustvarite Deseto deželo.

Več o natečaju in e-prijavnica je v prilogi.

Se že veselimo vseh likovnih del!

Deseta dežela – Jurčičevo leto likovni natečaj

Zborovska delavnica s Fernandom Pablom Mejíasom

ZKD

ponedeljek, 8. marec 2021

ZKD Grosuplje, ZKD občine Ivančna Gorica in JSKD OI Ivančna Gorica so novembra 2020 organizirale spletni seminar za zborovodje in pevce odraslih pevskih skupin. Na njem sta kot predavatelja nastopila mezzosopranistka in profesorica petja Polona Kopač Trontelj ter zborovodja Fernando Pablo Mejías. Da bi vsebine seminarja dosegle še več poslušalcev, je gospod Mejías v začetku letošnjega leta pripravil zborovsko delavnico v treh delih, ki je v obliki videoposnetkov dostopna na spletu. Vabimo vas, da si jih ogledate.

Fernando Pablo Mejías je v rodni Mendozi (Argentina) študiral glasbeno teorijo, solfeggio in klavir, v univerzitetnem zboru pa sodeloval kot pevec in korepetitor. Vzporedno je vodil slovenski pevski zbor iz Mendoze, s katerim je gostoval v Sloveniji, kamor se je leta 1998 preselil. Svoje izobraževanje je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za dirigiranje pri prof. Marku Letonji in prof. Marku Vatovcu. Vodil je več slovenskih zborov, med njimi MePZ Pomlad iz Novega mesta, Domžalski komorni zbor in APZ France Prešeren Kranj. Prepeval je v Komornem zboru Ave in Komornem zboru Radia Slovenije, od leta 2003 pa je član Zbora Slovenske filharmonije, v katerem je sodeloval tudi kot asistent dirigenta. Septembra 2017 je prevzel vodenje Ženskega pevskega zbora Biser iz Grosupljega ter septembra 2018 MePZ Lea Fortisa iz Trebnjega. Od leta 2019 sodeluje z JSKD RS kot strokovni spremljevalec območnih revij.

V naših kulturnih društvih deluje veliko pevskih zborov in dugih pevskih zasedb. Naj bo zborovska delavnica z gospodom Mejíasom priložnost, da zborovodje poglobijo in utrdijo svoje znanje in veščine za delo s pevci. Delavnica je koristna tudi za pevce, saj bodo tako dobili vpogled v delo dirigenta in bodo bolje razumeli, kaj je namen določenih vaj in pristopov, s katerimi se soočajo v praksi – na pevskih vajah.

 

  1. del: Osnove dirigiranja

Prvi del zborovske delavnice je namenjen jedrnati predstavitvi osnov dirigiranja. Včasih se nam morda zdi, da določena vokalna ali inštrumentalna zasedba ne potrebuje dirigenta in da vse lahko stori brez njega, vendar temu ni tako. Vloga dirigenta je večplastna in zelo pomemba, saj vodi celoten proces priprave na izvedbo neke skladbe. Mejías tako najprej osvetli vlogo dirigenta, nato pa se osredotoči na dirigentsko tehniko, ki bi jo moral vsak dirigent obvladati, da bi lahko pevski ali inštrumentalni sestav vodil kakovostno. Spregovori o drži telesa in osnovnih dirigentskih gibih, še posebej o vzmahu, ki nosi informacije o tempu skladbe, njeni dinamiki in artikulaciji oz. značaju. Poudarja, da mora dirigent s svojim ravnanjem in gibi izvajalcem jasno pokazati, kaj želi skupaj z njimi doseči oz. h kakšni končni izvedbi skladbe teži. Mejías poleg tega predstavi različne načine izvajanja dirigentskih gibov in razlike v dirigiranju različnih artikulacij, dotakne pa se tudi oznak za tempo.

 

  1. del: Izvajanje zborovske glasbe glede na značilnosti obdobij

Drugi del delavnice je povezan z zgodovino glasbe in dirigiranja ter z izvajanjem skladb glede na značilnosti zgodovinskih obdobij. Mejías najprej predstavi spreminjanje vloge dirigenta skozi različna obdobja, od prvih visokih civilizacij do danes. Vloga dirigenta kot samostojnega poklica se je pojavila v 19. stoletju, v romantiki. Dirigent je takrat postal glasbeni virtuoz, ki mora biti dovolj spreten in izobražen, da lahko izvaja čedalje kompleksnejše skladbe. Predavatelj se nato osredotoči na zgodovino glasbe od renesanse do 20. stoletja. Pri vsakem obdobju izpostavi glavne predstavnike in osrednje značilnosti obdobja, pri čemer se osredotoči na to, kaj je bilo in je še vedno pomembno pri izvajanju skladb določenega obdobja ali skladatelja. Na koncu pove, da z različnimi dirigentskimi pristopi nastajajo različne interpretacije enakih skladb. Povabi nas, da to doživimo ob poslušanju in primerjanju izbranih glasbenih primerov.

  1. del: Male skrivnosti velikih rezultatov

V tretjem delu delavnice Mejías poda številne praktične napotke o tem, kako uspešno delovati v vlogi zborovskega dirigenta ter kako se soočati s situacijami in težavami, ki jih to delo prinese. Najprej spregovori o pripravi dirigenta na pevske vaje; pripravo sestavljata didaktični vidik (kako zasnovati vaje, da bodo čim bolj pestre, zanimive in učinkovite) in glasbeni vidik (kako pristopiti k izvedbi določene skladbe). Predavatelj nato predstavi, kako si časovno čim bolje zastaviti vaje, da bodo pevci od njih čim več odnesli, in kakšne so lahko zborovske postavitve. Osredotoči se na izbiro programa, pri čemer izpostavi, da naj bo program predvsem pester in zanimiv – za nas kot izvajalce in za publiko. Pomembno je, da je program za pevce ustrezno zahteven in jim tako predstavlja izziv. Mejías se v nadaljevanju dotakne intonacije; svetuje, na kakšen način dirigent daje začetno intonacijo in kaj lahko stori, če zbor pri neki skladbi intonacijo stalno viša ali niža. Zaključi z nasveti, kako se izogniti nekaterim najpogostejšim napakam in kako jih odpraviti, če do njih pride.

 

V imenu organizatorjev zapisala Špela Zupančič.

 

 

JEZIKOVNI VOZLI s Kristino M. Pučnik – Sklanjanje osebnih lastnih imen

ZKD

ponedeljek, 1. marec 2021

Sklop izobraževalnih video delavnic o slovenskem jeziku z naslovom Jezikovni vozli, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Kristino M. Pučnik, zaključujemo s sklanjanjem osebnih lastnih imen. Navidez preprosta tema odpira kar nekaj vprašanj, o katerih je vredno razmisliti, da bodo naši zapisi v položajih, ki zahtevajo rabo knjižnega jezika, ustrezni.

Sklanjanje nekaterih osebnih imen, npr. imen Nika, Matjaž in Tim, je preprosto, sklanjanje nekaterih drugih pa težje ali vsaj ne tako predvidljivo. Takšna so npr. imena Samo, Karmen, Mia, Jake, George, Tony in Ray. Bi zapisali, da ste srečali Mio ali Mijo, da ste se spoprijateljili z Georgom ali z Georgeem in da ste brali o Rayu ali o Rayju? Vabimo vas, da si ogledate videoposnetek z gospo M. Pučnik, prisluhnete njeni razlagi in ugotovite, kako se omenjena imena sklanjajo. Izvedeli boste tudi, kako iz njih tvorimo svojilne pridevnike.

Bodimo ponosni na slovenski jezik in ga radi uporabljajmo. Zavedajmo se, da so jezikovni vozli, s katerimi se srečujemo, zmeraj rešljivi. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi priročniki in spletnimi orodji, npr. s portalom Fran in njegovo Jezikovno svetovalnico ter s spletno aplikacijo za pomoč uporabnikom pri izražanju svojine za prevzete moške priimke (SPiPP). Seveda pa si lahko vedno znova ogledamo tudi posnetke rubrike Jezikovni vozli.

Zapisala Špela Zupančič

JEZIKOVNI VOZLI s Kristino M. Pučnik – Superživila

ZKD

četrtek, 18. februar 2021

Vsi vemo, da so za ohranjanje zdravja in dobrega počutja pomembni zdrava prehrana, vsakodnevno gibanje in dovolj spanja. Živila, ki nas v uravnoteženi zdravi prehrani varujejo pred boleznimi, se imenujejo superživila. Namenjen jim je današnji prispevek Jezikovnih vozlov s Kristino M. Pučnik.

Superživila so v slovenščini razmeroma nov izraz, čeprav že dolgo poznamo živila s posebnim varovalnim učinkom, npr. zelje, česen in stročnice. Jezikovne vozle nam predstavljajo predvsem tista superživila, ki k nam prihajajo v obliki eksotičnih sadežev. Ali je ustreznejši izraz goji jagode ali godži jagode, čija semena, chia semena ali morda le čija? Kaj pa maka in mača? Prisluhnite Kristini M. Pučnik in poiščite odgovore. V videoposnetku vas čaka še nekaj drugih zanimivih poimenovanj superživil, izvedeli pa boste tudi, ali je bolje uporabljati izraz olivno ali oljčno olje.

Bodimo odprti za sprejemanje novih poimenovanj, hkrati pa jih poskušajmo čim bolj prilagoditi našemu jezikovnemu sistemu. Naj nas pri tem vodi radovednost in naj nam bo igranje z besedami v veselje.

Zapisala Špela Zupančič