Ob letošnjem prazniku slovenske kulture smo se s spletno prireditvijo zopet povezali na daljavo. Na prazničen dan, 8. februarja 2022, ob 18. uri je preko internetnih poti v sodelovanju Občine Ivančna Gorica, ZKD občine Ivančna Gorica in JSKD OI Ivančna Gorica do gledalk in gledalcev pripotovala pesem. Celotna prireditev, Svet v verzih – od ljudske pesmi do danes, nas je v skokih popeljala od ljudske pesmi do aktualnih del trenutno najbolj plodovitih slovenskih pesnikov. Jedro narodne zavesti je v kulturi, zato je slovenska beseda zažarela v vseh svojih pomenih, sozvočjih rim in pesniških metaforah.
Z besedo sta se med prireditvijo poigravala voditelja Špela Bašar in Primož Bradač. Izbira dveh prizorišč nam je nudila časovne preskoke za bolj doživeto interpretacijo, ki so jo izvrstno izvedli Urša Kutnar, Jože Pečjak, Matjaž Marinček in Ana Hribar, vsi člani občinskih kulturnih društev. V uvodu je v izvedbi Višnjanskih fantov pod vodstvom zborovodkinje Maje Zajec slovesno zadonela slovenska himna. Domači glasbenici, Polona Udovič in Monika Tekavčič, sta v goste pripeljali svoje prijatelje in poskrbeli za čudovito uglasbeno slovensko poezijo in odmeve klasične glasbe. Ob sodelovanju Glasbene šole Grosuplje, podružnica Ivančna Gorica, je ob spremljavi Evelin Legović z melodijami Prešernovih verzov nastopil tudi Žiga Jože Štrus.
Gospod župan, Dušan Strnad, je takole spodbudno nagovoril občanke in občane ter domače ustvarjalke in ustvarjalce:
»Slovenski kulturni praznik se globoko dotika našega bistva, našega slovenstva, naše mehke, včasih otožne in zasanjane slovenske duše ter neomajnega optimizma, skoraj trmaste volje, da še v tako nemogočih, nenavadnih, nespodbudnih okoliščinah ustvarimo kulturne mojstrovine in z njimi nepozabne spomine. Tudi letos, čeprav na daljavo, naj se vas dotakne od blizu in vam prinese tudi moje prepričanje, da se bomo kmalu v živo srečali na kateri izmed naših izjemnih kulturnih prireditev.«
Zares si vsi želimo, da ljubiteljska kultura zopet svobodneje zadiha. Ne pozabimo pa, da mora kotičke našega obzorja večkrat, če ne skoraj vsak dan, zapolnjevati prešerna beseda, navdihujoča likovnost, dobra glasba in umetniški gib. Naj bodo vaši dnevi napolnjeni z vsem tem bogastvom. Iščite ga kot zlato, kopljite, brskajte in zagotovo ne boste ostali praznih rok. Slovenci smo ustvarjalen narod in s ponosom se ozirajmo na vse rojake, ki so več rodov ustvarjali za nas. Njihovo bogato zapuščino moramo vedno znova oživljati, da bomo mi postali in ostali »živi«.
V imenu organizatorjev zapisala Saša Koleša, predsednica ZKD občine Ivančna Gorica
Predstavljamo vam deset navdihov (posnetkov) v podporo ustvarjalnemu delu posameznika v skupnosti. Koncept sta pripravili Josipa Prebeg in Alenka Rebula. Vsebine predstavlja Alenka Rebula.
Alenka Rebula je filozofinja, pesnica, pisateljica in strokovnjakinja na področju globinske psihologije. Njena knjižna dela so doživela več ponatisov, vsa so še vedno prodajne uspešnice. Kot pravi sama, piše in išče odgovore, kako uporabiti svoje zmožnosti in zaživeti polnost življenja.
Ustvarjalnost je možnost vsakega človeka, da se odziva na dogajanje drugače, kot je to vedno delal, drugače, kot to delajo drugi, drugače, kot se zdi edino možno ali koristno. Daje nam širino in globino pogleda, da vidimo veliko drugih možnosti, da ne ostajamo celo življenje ujeti v vedno ista prepričanja, navade, obveznosti. Kulturno življenje potrebuje svežino, da je uspešno.
Ne pomaga nam, če se ukvarjamo samo z ustvarjalnostjo in hočemo, da zaživi. Še manj deluje, da hočemo, da postanejo ustvarjalni drugi in da bo naša skupnost postala drugačna zato, ker se bomo trudili.
Potrebna je nega mnogih delov sebe, vztrajno posvečanje ustvarjalnemu bistvu svoje osebnosti, da potem opazimo svoja nova dejanja. Odzivi sveta bodo drugačni zato, ker delujemo drugače, in nikogar ne bo potrebno prepričevati. Pritegnili bomo tiste iz svojega okolja, ki čutijo podobno, in se prepoznali. Srečanja bodo rodila lepa, bogata skupna doživetja in če jih bomo skrbno negovali, bodo pognala korenine in rodila dragocene sadove že in še.
Kulturno delo ni trajnostno in ne daje sadov, če ne izvira iz našega veselja do življenja, iz ljubečega zanimanja za ljudi in iz naše osebne drugačnosti. Kdor se žrtvuje, ne žanje, kdor kritizira tudi ne. Kdor se nauči srčno ustvarjati v svoji vsakdanjosti, ima vedno dovolj zase in za druge, ki si želijo prejeti in dati.
Vabljeni, da se odmaknete od napornega tempa in vsakdanjosti ter začutite nekaj sveže »izvirske« vode z Alenko Rebula. Do vsebin lahko dostopate s klikom na povezave, ki so navedene spodaj.
Prvi navdih: Prvi korak do ustvarjalne uspešnosti
Prvi korak do ustvarjalne uspešnosti je v tem, da postanemo pristno občutljivi in resnično živi. Življenje velikih umetnikov je v naši kulturni tradiciji ustvarilo splošno prepričanje, da samo trpljenje in velika ranljivost rodita ustvarjalne dosežke. Drugi spet trdijo, da sta potrebni odločnost in nenehna pozitivnost, da ustvarimo kaj lepega. V resnici ne drži ne eno ne drugo. Ustvarjalna moč se rodi iz živosti, iz občutenja za živo, iz tega, da si upamo čutiti vse in zares.
Drugi navdih: Drugačen pogled
Vsak od nas je knjiga z mnogimi poglavji in v njej je vse, kar je potrebno, le ovrednoteno mora biti, da zagledamo svoj potencial. Na svojo zgodbo je mogoče gledati zelo drugače, kot smo navajeni. Ustvarjati iz sebe še najprej pomeni, da znamo prepoznati vse, kar smo že zgradili.
Tretji navdih: Moč ustvarjalnosti
Nega občutka za lepo in dobro na vsakem koraku je nepogrešljiv del ustvarjalnega življenja. Moč ustvarjalnosti vsak hip išče in najde način, da poseže v vsakdanje dogajanje in dela vse lažje, mehkejše in toplejše.
Četrti navdih: Z ustvarjalnostjo do novih rešitev
V stiski in napetosti, v neuspehu in prekinjenih načrtih se brez ustvarjalnosti popolnoma ustavimo in ostaja le preživetje. Razvita ustvarjalna moč nam omogoči, da spet in spet opazimo možnosti in izpeljemo pot do izhoda.
Peti navdih: Ustvarjanje in negovanje odnosov
Brez nege odnosov ne moremo ustvarjati. Zanimanje za druge, nudenje in doživljanje podpore, pravičnost, vse to nam omogoča, da naš prispevek najde pot do drugih in da se povabljeni odzovejo.
Šesti navdih: Znanje in ustvarjalnost
Potrebna je skromnost in zavedanje česa ne znamo, da smo znova in znova pripravljeni na učenje. Razvijanje ustvarjalnosti ni poceni in zastonj, tako kot to velja za vse, kar je dragoceno. Obenem pa je važno, da izbiramo učenje po svoji meri. Ne potrebujemo splošnega znanja, potrebujemo tisto znanje, ki prebuja našo osebno živost in globlje veselje. Ne učimo se za druge, ampak za svoje boljše življenje, zato ne zahtevajmo, da je zastonj.
Sedmi navdih: Spoštovanje različnosti deluje povezovalno
Zavedanje, da so drugi pomembni, spoštovanje različnosti značajev, pogledov, stilov delovanja, vse to omogoča, da delujemo povezovalno. Uveljavljati sebe ni ustvarjalno, izražati sebe pa. Potrebno je najti ravnovesje med potrebo po izstopanju in ovrednotenosti in podpiranjem drugih, da lahko dobijo isto.
Osmi navdih: Ustvarjalnost spoštuje svobodo posameznika
Včasih se bojimo razhoda skupine in razpada skupnega dela in začnemo izvajati pritisk, zahtevati, preprečevati odhajanja iz skupine, se sklicevati na dolžnost. Ustvarjalnost pa je odprta za prihajanje in odhajanje vseh, ki želijo trenutno prispevati in spoštuje svobodo posameznika. Prisila, očitki, okrivljanje, zamera … ovirajo ustvarjalno življenje in uničujejo dosežke.
Deveti navdih: Ovrednotenost ustvarjalnosti
Važni so trenutki praznovanja, srčnega obdarovanja, kjer lahko vsakdo doživi svojo pomembnost. Včasih je potrebno obilje, razkošje, čeprav ustvarjalnost izraža svojo moč tudi v največji oviranosti. Znati druge ustvarjalno ovrednotiti, postaviti v ospredje, obdariti in se skupaj veseliti vsega doseženega deluje zelo povezovalno. To je enako važno kot deliti žalost in neuspeh.
Deseti navdih: Ljubezen do umetnosti se rodi na osebni poti
Dediščina človeštva, ki se izraža v umetnosti, je ogromna in neizčrpna. A uživanje umetnosti je zahtevno in pot vzvišenega določanja, kaj bi kdo moral poznati in ceniti, je slepa ulica. Izobraženci so pogosto vzvišeni. Ustvarjalnost nam omogoča, da povabimo druge brez zahtev in pritiska, češ, naj neuko ljudstvo končno vidi kaj kakovostnega … Ljubezen do umetnosti se rodi na osebni poti, ki je drugačna za vsakega človeka in v vsakem obdobju življenja potrebujemo kaj drugega, drugi pa tudi. Tako se lahko srečujemo na skupnih križiščih.
Posnetki so nastali v okviru izobraževanj ZKD občine Ivančna Gorica v sodelovanju z JSKD OI Ivančna Gorica in so namenjeni razvoju osebnih kompetenc v ljubiteljski kulturi.
Vabimo vas k ogledu likovnih navdihov, ki jih je pripravila Joanna Zajac – Slapničar. Želimo vam, da bi v posnetkih našli dobre ideje za ustvarjanje in razvijanje ročnih spretnosti. Naj deluje vaša domišljija. Poiščite navdihe v naravi ter v svojem vsakdanjem okolju.
O ustvarjalki:
Joanna Zając-Slapničar je študirala na Akademiji za Likovno Umetnost v Poznanu na Poljskem. Preko programa CEEPUS je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na Oddelku za grafiko. Leta 2016 je magistrirala (podiplomski študij) iz Videa na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, ilustriranjem, videom in fotografiranjem ter multimedijskimi projekti. Svoja dela je razstavljala na Poljskam, v Sloveniji, Švici, na Danskem, Švedskem, v Rusiji, Srbiji, Litvi, Romuniji, Ukrajini, Italji in ZDA. Pripravlja tudi ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke ter sodeluje na natečajih, likovnih kolonijah in razstavlja. V svojih delih prenaša individualno, intimno doživetje na polje umetnosti. Junak njenih vizualnih zgodb je vedno človek s svojimi doživetji, zanimanji, strastmi in vsakdanjostjo. V ta svet pogosto vgrajuje svoje spomine, doživetja in hrepenenja.
Video 1: Čustva v likovni podobi
Čustva so del človeštva. Kadar rišemo človeka, je dobro vedeti, kako jih narisati. Posebej je to pomembno, ko si želimo pokazati zgodbo, narisati strip ali ilustracije. Ravno s čustvi vsaka risba vedno dobi življenje.
Video 2: Domišljijske vaje
Pri tem posnetku se razvija domišljija, ker iz nerazpoznavnih oblik izluščimo novo, konkretno podobo. Ustvarjanje primerno za vse starosti.
Video 3: Skulpture iz mila
Posnetek predstavlja prve korake v kiparstvo. Na igriv način razvija prostorsko predstavo.
Video 4: Izrezane risbe
S tehniko izrezane risbe treniramo ročne spretnosti, vadimo natančnost in razvijamo prostorsko planiranje.
Video 5: Oljni pastel in vodene barve
V posnetku spoznavamo, kako lahko kombiniramo različne tehnike. Na zelo preprost način naredimo zanimivo sliko in podzavestno pridobimo znanje o kontrastnih barvah.
Letos zopet radoživo dihamo na daljavo in po malem združujemo ljubitelje kulture iz cele Slovenije.
Na obletnico rojstva našega poeta, Franceta Prešerna, prihajamo k vam na dom. Sprejmite našo ponudbo kot paket napolnjen z ustvarjalnostjo, ki vas čaka na domačem pragu. Mi smo vanj skrbno naložili vsebine za božanje duše v teh težkih časih. Vsaka generacija bo našla nekaj zase.
Hitro mineva to leto Josipa Jurčiča. Ujemite z nami še njegove zadnje vzdihljaje in v spletnih »dogodkih« počastite njegov spomin. Naj ne bo zaznamovano samo s težavami bivanja, ampak tudi z zavestjo in hvaležnostjo, da imamo svojo besedo, svoje umetnike, svojo edinstvenost in izvirnost tudi po zaslugi »našega« Josipa Jurčiča.
Vabljeni, da se pridružite dogodkom s klikom na povezave spodaj.
Pa veseli dan kulture!
Dejan Kralj: Jama, po kateri se pride na drugi svet
Risanka v izvedbi Dejana Kralja je nastala po Jurčičevi zgodbi iz knjige Spomini na deda. Zvočno interpretacijo so pripravili domači gledališčniki iz ivanških in grosupeljskih kulturnih društev: Miro Podržaj, Adam Perko, Primož Bradač, Igor Adamič, Matic Žmuc, Lovrenc Škoda. Animacija je izvedena po dramatizaciji Gorana Gluvića, igralce je za snemanje pripravila Simona Zorc Ramovš.
Dragica Šteh: Sin slovenskega naroda
Priredba gledališkega prizora je iz predstave v režiji Simone Zorc Ramovš in interpretaciji Igorja Adamiča v produkciji ZKD občine Ivančna Gorica. Gledališka predstava je bila septembra letos premierno uprizorjena na Jurčičevi Muljavi. Prikazuje najodločilnejše trenutke iz obdobij Jurčičevega življenja. Spremljamo njegov razvoj iz tihega in prodornega opazovalca vedoželjnega znanja v pisca pripovedk, zgodb in prvega romana; literata in novinarja, ki je sooblikoval razvoj takratnih naprednih slovenskih sil vseh stanov v vizijo enovitega slovenskega naroda.
Jurčiču v poklon, Mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Poslušajte nastop Mladinskega pevskega zbora OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični z zborovodkinjo Simono Zvonar po avtorski glasbi Romana Sarjaša, besedilu Dragice Šteh in s klavirsko spremljavo Dominika Jakšiča. Zborovodkinja Simona Zvonar s svojim otroškim in mladinskim pevskim zborom že vsa leta dosega izjemne uspehe na območnih, regijskih in državnih srečanjih, revijah in tekmovanjih v organizaciji JSKD. Za vas je mladinski pevski zbor z njenim izjemnim angažmajem interpretiral pesem o Josipu Jurčiču.
Deseta dežela, e-katalog
V OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični je postavljena razstava 317 likovnih del mladih iz 39 šol in enega vrtca širom Slovenije, ki so prispela na likovni natečaj Deseta dežela. Ker ogled razstave ta trenutek ni mogoč, smo vsa likovna dela in sodelujoče, ki bi jih predstavili na dogodku in odprtju razstave v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, objavili v katalogu. V njem vas nagovorijo ravnateljica Angelca Mohorič, profesorica likovne umetnosti Jelka Rojec, predsednica žirije mag. Nuša Lapajne Čurin in podžupanja ivanške občine Martina Hrovat. Povzetek vseh dejavnosti v Jurčičevem letu pa je pripravila vodja ivanške knjižnice Ksenija Medved. Za ogled razstave v živo, ko bodo epidemiološke razmere omogočale, se lahko dogovorite na: jelka.rojec@osferdavesela.si.
http://osferdavesela.si/
Josip povabi Josipa, razstava »To je krasna obitelj, ti Ipavci!«
Leto 2021 je v Sloveniji proglašeno tudi za leto Josipa Ipavca, ki je umrl 8. februarja 1921 v Šentjurju, njegova smrt pa je simbolično sklenila ero družine Ipavec, ki je zaznamovala štajerski glasbeni in politični univerzum druge polovice 19. in prve petine 20. stoletja. Jubilejno leto so v Zgodovinskem arhivu Celje obeležili s postavitvijo zunanje razstave in izidom publikacije avtorja dr. Aleksandra Žižka »To je krasna obitelj, ti Ipavci!« in podnaslovom Franc, Benjamim, Gustav in Josip Ipavec v arhivskem gradivu. Razstava je v okviru sodelovanja med Območnima izpostavama JSKD Ivančna Gorica in Šentjur na ogled na zunanjih panojih na ploščadi pred Občino Ivančna Gorica. Na spodnji povezavi lahko izveste veliko zanimivega o družini Ipavec.
Organizatorji:
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica, Osnovna šola Ferda Vesela, Šentvid pri Stični, Zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica, Občina Ivančna Gorica, Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica, Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Ivančna Gorica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Šentjur, Zgodovinski arhiv Celje.
