Mesečni arhivi: december 2020

JEZIKOVNI VOZLI s Kristino M. Pučnik – Prevzete besede

ZKD

četrtek, 31. december 2020

V letu Josipa Jurčiča, kakor je poimenovano leto 2021, se bomo med drugim spominjali 150. obletnice Jurčičevega nastopa uredniške službe pri časniku Slovenski narod. Jurčič in njegovi sodobniki so v slovenščino uvedli kar nekaj prevzetih besed, podobno pa se dogaja tudi danes. Tokratni prispevek Jezikovnih vozlov, ki jih pripravlja Kristina M. Pučnik, govori prav o prevzetih besedah.

Za besede, kot so na primer garaža, pica, menedžment ali lizing, vemo, da so prevzete. Pa veste, da so prevzete tudi besede otvoritev, sladoled, razlika, nagrada, čaj in pivo? Prevzemanje besed iz tujih jezikov je nekaj povsem naravnega in običajnega. Kljub vsemu je dobro, da se tega zavedamo in besede iz drugih jezikov poskušamo čim bolj prilagoditi našemu jezikovnemu sistemu. Gospa M. Pučnik v današnjem videoposnetku naniza in predstavi veliko zanimivosti o prevzetih besedah, zato si ga le oglejte.

Naj nas meje našega jezika ne omejujejo pri spoznavanju sveta. Bodimo odprti za druge jezike in kulture, hkrati pa cenimo, negujmo in razvijajmo jezik, ki nam je bil dan najprej. Želimo vam vse dobro v letu 2021.

Zapisala Špela Zupančič

JEZIKajmo SKUPAJ! s Carmen L. Oven – O pisanju in izgovarjanju nazivov

ZKD

ponedeljek, 28. december 2020

V zadnjem prispevku izobraževalnih vsebin s Carmen L. Oven bomo skupaj jezikali o pisanju in izgovarjanju nazivov.

Poznamo strokovne, znanstvene in akademske nazive. Med sabo se ne razlikujejo le po tem, da jih pridobimo z različno stopnjo izobrazbe ali z delom v določenih ustanovah, ampak tudi po tem, kje stojijo – ali pred našima imenom in priimkom ali za njima. Kakšna pa je razlika med nazivom doktor medicine in nazivom doktor znanosti? Nam v lekarni pomaga magistra farmacije ali magistrica farmacije? Kdo pa v knjižnici – magistra bibliotekarstva ali magistrica bibliotekarstva?

Vse to in še več boste izvedeli v videoposnetku s Carmen L. Oven, zato si ga le oglejte. Čeprav imate sami različne nazive, naj v teh prazničnih dneh, kot pravi naša sogovornica, pred vašimi imeni stojijo predvsem besede, kot so miren, vesel in radosten.

Zapisala Špela Zupančič

JEZIKajmo SKUPAJ! s Carmen L. Oven – Dobra zgodba in dober nastop

ZKD

sreda, 23. december 2020

Ljudje smo bitja zgodb, pravi Carmen L. Oven, ki v sodelovanju z nami pripravlja izobraževalne vsebine JEZIKajmo SKUPAJ! V tokratni video delavnici nam bo predstavila, kako je z dobro zgodbo povezan dober nastop.

Tako dobra zgodba kot dober nastop morata imeti uvod, zaplet, vrh, razplet in zaključek. Poleg tega je pri obeh pomemben pravilen zapis. Ta nam pomaga, da sta vsebina in sporočilo, ki ju želimo predati bralcem ali poslušalcem, razumljiva in jasna. V videoposnetku gospa L. Oven ob konkretnem primeru pokaže, na kaj naj bomo pri pisanju besedil pozorni. Vabimo vas, da si posnetek ogledate, poglobite svoje znanje ter uzavestite slovnična in pravopisna pravila, na katera do zdaj morda niste bili tako pozorni.

Naj bodo prihajajoči prazniki napolnjeni z dobrimi zgodbami. Pišite jih z ljudmi in za ljudi, ki jih imate radi. In ne pozabite, da se dobra zgodba in nastop drugih dotakneta predvsem takrat, ko v sebi nosita srčno sporočilo.

Zapisala Špela Zupančič

Kultura doma – tretji del

ZKD

ponedeljek, 21. december 2020

Spletna rubrika Kultura doma je nastajala v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Ivančna Gorica in Občino Ivančna Gorica. Z objavami smo zaključili v juliju 2020, ko nas je nagovorila tudi ambasadorka kulture občine Ivančna Gorica, Dragica Šteh. Poslala nam je svoje razmišljanje o Kulturi doma – zgodbi, ki se ne konča:

»Na dolgo in široko smo že razpredali o pojavu in posledicah epidemije. Ugotavljali o pogojih za življenje, ki so se iz varnega ali celo razsipnega udobja spremenili v skrbno načrtovanje in previdnost pri zapuščanju domačega okolja. Znotraj danih ukrepov smo našli številne zanimive, uporabne in koristne dejavnosti, ki jih prej niti nismo videli ali pa smo jih imeli za samoumevne. Vse, kar znamo, doživljamo, čutimo, delamo in ustvarjamo, se je preselilo za stene naših domov. In resnici na ljubo, se je marsikaj od tega prav dobro obneslo. Tudi kultura doma.

Številne kulturne ustanove in dejavnosti so na široko odprla vrata v tako rekoč neomejenem spletnem okolju. Ekran je postal oder, muzej, galerija, knjižnica, koncertna dvorana. S premišljenim izborom in načrtovanjem družinskih dejavnosti, pa tudi z veliko iznajdljivostjo učiteljev, ki so znali v svoje poučevanje na daljavo vključiti tudi ozaveščanje o pomenu kulture, je marsikatera družina kulturi v korona času posvetila več pozornosti kot sicer.

Izkazalo se je namreč, da smo začeli živeti precej selektivno in enodimenzionalno. V urnikih, tabelah in seznamih. Z občutkom zadovoljstva, ko se pod seznam nariše črta in ugotovi uspešno opravljeno delo. Kultura sega nad vse to. Kultura nas izziva in poziva, da dvignemo pogled od trenutnega, konkretnega, materialnega. Kultura neguje naše vrednote in daje času dimenzijo presežnosti. Želim si, da bi to dimenzijo še bolj ozavestili. Da bi znali izkoristiti bogastvo kulture, ki ga imamo na dosegu rok – v domači knjižnici, na sprehodu v naravo, v skrbno izbranih spletnih portalih in ne nazadnje v pristnih medsebojnih odnosih, kjer kultura dobi pravi in resnični pomen.«

 

Dragica Šteh: Vse ostalo

V spodnjem posnetku se bomo srečali s poezijo Dragice Šteh, ki je pred kratkim izšla v zbirki Vse ostalo. V spremni besedi je o njej Goran Gluvić napisal: »Ko sem začel brati pesmi Dragice Šteh, sem takoj začutil njeno osebnost, kar je ena izmed bistvenih elementov vsake dobre poezije. Da bralec občuti osebnost v pesmi, ki jo prebere. Ta vrlina se mi je vedno bolj kazala z vsako naslednjo pesmijo posebej. In ko sem zaključil z zadnjo, se mi je zdelo, da pesnico poznam že dolgo in da sva stara prijatelja, ki sva si vedno zaupala skrivnosti. Seveda, ko to zapisujem, se še nikoli nisva srečala.« Nekaj drobtinic vam pošiljamo v posnetku in vam želimo, da ob poslušanju najdete svoj mir in krepko voljo za vsak dan, ki prihaja.

Pesniška zbirka Vse je ostalo je odraz občutenj, ki jih je zaznamovalo tudi letošnje posebno obdobje korone in karantene. Dragica je k ustvarjanju pritegnila tudi učenko 9. razreda PŠ Zagradec, Ajdo Grabrijan, ki je zbirko obogatila s svojimi ilustracijami. Skupaj sta tako ovekovečili zaključek prav posebnega šolskega leta.

Sproščeno pevsko telo s Polono Kopač Trontelj

V videu Sproščeno pevsko telo smo z mezzosopranistko Polono Kopač Trontelj raziskovali, kako priti do udobja, ko posredujemo občinstvu svoj lepi glas. Našli boste tudi uporabne nasvete kako odpraviti nekatere težave, kakšna je pravilna drža telesa in kako pravilno sedimo na vajah. Izvedeli boste, kaj je vokalna masaža in se naučili preprostih dihalnih vaj.

Mezzosopranistka Polona Kopač Trontelj je z odliko diplomirala v razredu doc. Matjaža Robavsa. Sodelovala je z več znanimi zbori (Slovenski komorni zbor, Operni zbor SNG Ljubljana) in bila večletna članica Komornega zbora RTV Slovenija. Kot solistka je večkrat nastopila z orkestrom Slovenske filharmonije, Komornim orkestrom RTV Slovenija, Komornim orkestrom AG Ljubljana, Vokalno akademijo Ljubljana (opera Dido in Enej) ter Slovenskim komornim gledališčem (Težave na Tahitiju, Rdeča kapica). Izpopolnjuje se tako doma kot v tujini. Kot profesorica petja poučuje mlade nadobudneže v Glasbeni šoli Grosuplje. Vodi mladinski zbor Glasbene šole Grosuplje, od leta 2019 pa tudi Moški pevski zbor Šmarje – Sap.

Čriček v daljavi je pesem zapel

V tihem poletnem večeru lahko srečneži prisluhnemo pesmi čričkov, ki godejo po svoje, brez meja in naravnost predano. Njihovo pesem je zaslišala tudi Gabrijela Cedilnik in začutila navdih za otroške pesmi, ki jih je objavila v knjigi Čriček v daljavi je pesem zapel. Knjiga je v letu 2019 izšla v založništvu JSKD OI Ivančna Gorica.

Avtorica je v naši občini poznana tudi kot zborovodkinja Ženskega pevskega zbora Harmonija. Prav njeno glasbeno znanje je pripomoglo k ritmični izvedbi pesmi, ki so bile prvotno namenjene njenim vnukom.

Na posnetku lahko prisluhnete poeziji v interpretaciji avtorice. Njene pesmi so igrive, nagajive in radožive. Barvitost in tenkočutnost ustvarjajo tudi ilustracije Karmine Zadnik, ki je željo po slikanju uresničila na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Grosuplje.

Minute za glasbo z Moniko Hočevar

Dve skladbi je za nas na violončelo zaigrala naša občanka, Monika Hočevar. Glasba jo je zvabila v svoje vode že v rosnih letih in jo pripeljala tudi v poklicne vode.

Monika Hočevar je začela igrati violončelo pri šestih letih v Glasbeni šoli Vegova pri prof. Martinu Sikurju in nadaljevala šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Karmen Pečar vzporedno z Gimnazijo Poljane. Po maturi se je odločila za študij violončela na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri prof. Krešimirju Lazarju in prof. Branimirju Pustičkemu. Tekom šolanja je dosegla kar nekaj nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih in igrala v številnih komornih zasedbah po Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Italiji in Švici.

Poleg violončela tudi poje ter igra kitaro, klavir in orgle. Vodi Glasbeno skupino Amabile, s katero uspešno nastopajo po Sloveniji že pet let, ter Otroški pevski zbor Ambrus, s katerim letos praznuje 10 let vodenja. Igra tudi v Akustični skupini Artistik, ki prav tako nastopa po celi Sloveniji.

Monika je hvaležna, da lahko s svojo glasbo razveseljuje ljudi in prenaša svoje znanje na otroke. V tem resnično uživa. Mi pa smo hvaležni, da vse to deli tudi v naši rubriki. Prisluhnete lahko dvema skladbama, ki ju je za vas posnela večglasno. Želimo vam prijetno poslušanje. Naj vas nežnost zvokov prevzame.

Tamburaška skupina Zagradec

V rubriki nas je razveselila tudi malo bolj lahkotna glasba, ki pa je v dovršeni izvedbi dragocena popotnica za sproščeno preživljanje prostega časa. Ritem Tamburaške skupine Zagradec požene kri po žilah, razveseljuje, odpravlja skrbi in razvedri duha. Zato si le privoščite ta šopek melodij.

Tamburaška skupina Zagradec deluje v okviru Kulturnega društva Zagradec sedmo leto. Vodja skupine sta Robert Kohek in Žiga Jernejčič. Skupino sestavljajo občani iz Zagradca in okolice, ki jih združuje veselje do skupinskega muziciranja v tamburaški skupini. Skupina nastopa na krajevnih, občinskih in ostalih prireditvah po Sloveniji. Na leto ima povprečno 10 nastopov. Izvajajo predvsem priredbe slovenskih ljudskih in umetnih pesmi (V. Vodopivec, E. Adamič, R. Kohek, …), radi pa zaigrajo tudi kakšno dalmatinsko.

Likovni natečaj Drevo

Epidemiološke razmere so bile razlog, da ljubitelji likovne umetnosti niste imeli možnosti obiskati kakšne galerijske razstave. Prav zato vas želimo v tem prispevku razveseliti z likovnimi vsebinami, ki so nastale na pobudo Kulturnega društva Ambrus. Na njihov razpisan natečaj je prispelo veliko zanimivih likovnih izdelkov, ki so urejeni v elektronskem katalogu in dostopni širši javnosti.

Likovni natečaj in delavnica Drevo, ki jo je vodila umetnica Pavla Jakopič, je v interpretaciji drevesa povezal različne generacije. Z razpisom Kulturnega društva Ambrus so se sodelujoči odzvali tudi na letošnje mednarodno leto zdravja rastlin in okoljevarstveno tematiko. Pogled skozi drevo je tudi razpisana tematika za likovnike v okviru JSKD osrednje Slovenije. Sodelujoči so drevo interpretirali na mnogo različnih načinov. V vseh delih pa je drevo kot večni navdih, prastaro mitološko bitje, ki je navkljub svoji statičnosti ali pa prav zaradi nje, prepolno različnih simbolnih pomenov. Katalog nam tako ponuja pestro razmišljanje o naravi, gozdu in drevesih kot večnih spremljevalcih človekovega bivanja. Ohranja, spodbuja in nagovarja nas, da užijemo trenutek v naravi s polno zavestjo o sobivanju in predvsem z odgovornostjo, do vsega, s čimer si delimo ta planet.

Kultura doma – drugi del

ZKD

ponedeljek, 21. december 2020

Pred vami je drugi skupek zbranih posnetkov, ki so bili objavljeni spomladi 2020, ko smo bili v karantenskih časih odrezani od kulturnih prireditev. Ideje in ustvarjalnost naših občanov smo predstavljali v domačih videoposnetkih. Zagotovo so vredni ponovnega ogleda.

 

Mala Šola risanja z Damijano Bijek

Pobudi prebujanja kulture doma se je odzvala tudi diplomirana slikarka Damijana Bijek. Za nas je pripravila enostavna navodila, kako narišemo narciso. Nagovarja nas, naj s svinčnikom v roki osvojimo nove poteze in ustvarjamo mehkobo lastne kreativnosti. Ta se bo razvijala tudi z vajo.

Damijana Bijek je diplomirana slikarka in predana ivanška kulturnica. Poleg dela z otroki, ki je njen profesionalen poklic (zaposlena je v Vrtcu Šentrupert), pa vsa ta leta izjemno občutljivo gradi svojo prepoznavnost na področju abstraktnega izraza v slikarstvu in z različnimi instalacijskimi posegi v prostor ter kiparskimi izrazi. Še najbolj prepoznavna je s svojimi krožnimi podobami, kjer neutrudno upodablja sonce, ki je vsak trenutek drugačno, čeprav se tega ne zavedamo. Njena umetniška občutljivost namreč v soncu vidi neskončno spreminjajočo se zvezdo vesolja.

Otroška predstava Boj na zelenjavnem vrtu

V rubriki »Kultura doma – povezani na daljavo« smo se posvečali tudi vrtnarjenju. Kaj imata skupnega kultura in vrtnarjenje, se boste vprašali. Ko si boste ogledali predstavo Boj na zelenjavnem vrtu, boste že izvedeli.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate otroško predstavo Boj na zelenjavnem vrtu Gledališke skupine Kulturnega društva Stična DRZNE IN LEPI. Premierno je bila uprizorjena 17. maja 2019. Pod besedilo se je podpisala Vika Šuštar. Dolgoletnemu in izkušenemu članu igralske sekcije KD Stična Branku Strmoletu, je bila predstava režiserski prvenec. Otroško predstavo krasi obogatena kostumografija večkrat mednarodno priznane oblikovalke Pie Gorišek.

Pri ogledu predstave boste našli uporabne nasvete za vrtnarjenje in upamo, da jih boste lahko uporabili, ko boste obdelovali svoje gredice. Če jih še nimate, le razmislite o njih, saj je “korona čas” pripeljal mnoge nove izzive.

Zelenjava je zdrava, a le če jo ne napadajo črvi in ostali škodljivci! Brezskrbno sončenje in brezdelje se za zelenjavo konča, ko jo obiščejo vsiljivci, ki jo naravnost obožujejo. A zelenjava ima svoj načrt … Kakšen je, si lahko ogledate sami.

Barve iz narave

Iz sive zime smo zaplavali v topel objem pomladi. Narava se je skozi zgodnjo pomlad že nekajkrat barvno preodela iz svetlih v temne zelene, iz belih v rožnate in ostale odtenke mavrične palete. Nobenega razloga ni, da bi bilo naše življenje črno – belo. To nam zagotavlja tudi profesorica likovne vzgoje, Jelka Rojec, ki je na polju kulture prepoznaven obraz v naši občini. Tokrat nas navdušuje za slikanje z naravnimi barvnimi pigmenti.

Ko vam zmanjka barv iz tubic in kozarčkov pa odprite svoje kuhinjske predale ali se sprehodite po vrtu. Našli boste veliko naravnih barvil, ki bodo ob ustvarjanju ponujala tudi morje vonjav. Zemlja ilovica, oglje, cimet, kava, kakav, paprika to je samo nekaj predlogov, ki ponujajo močne barvne pigmente. Ko jih pomešamo z vodo ali oljem, nas s kančkom navdiha odpeljejo v svet umetnosti. Ne verjamete? Oglejte si zgornji posnetek in pričarajte svoje barve iz narave.

Zaplešimo z Otroško folklorno skupino Vidovo

Velja tudi povabilo, da z nami zaplešete. Otroška folklorna skupina Vidovo je s svojo mentorico Katarino Kotar za nas pripravila ljudski ples Požugana. Naučili se boste lahko korakov, na koncu pa se boste skupaj z njimi zavrteli. Če se boste pri tem vsaj malo zadihali, boste začutili tudi koristi, ki jih ima ples za zdravje. V Otroški folklorni skupini Vidovo se tega lotijo skozi igro.

Otroška folklorna skupina VIDOVO deluje že vse od leta 1993. Skupino vodi Katarina Kotar ob pomoči Neje Kristan in Ane Adamlje. Vsa leta otroška folklorna skupina sodeluje na občinskih revijah folklornih skupin. Od leta 2001 je skupina redna udeleženka regijskih revij otroških folklornih skupin, na katerih je prejela tako bronasta kot srebrna odličja. V letu 2018 pa se je uvrstila med 10 najboljših otroških folklornih skupin ter prejela zlato priznanje za državni nivo. V letu 2019 je za dolgoletno aktivno delovanje in izjemne dosežke na področju ohranjanja slovenskega ljudskega izročila prejela Jurčičevo plaketo skupini, ki jo podeljuje ZKD občine Ivančna Gorica. Otroška folklorna skupina Vidovo vas vabi k ohranjanju slovenskega ljudskega izročila.

Svet pravljic v KUD Janez Cigler Višnja Gora

Še en dokaz, da kulturno utripanje lahko zaživi tudi na daljavo, je bila dejavnost članov Kulturnega društva Janez Cigler, ki so dvakrat tedensko polepšali večere najmlajšim. Slovenske ljudske so še vedno zakon, zato vam mlada pripovedovalka Tajda Bašar predstavlja pravljico O pastirčku in debeli uši.

Kako narišemo strip

V naši rubriki »Kultura doma – povezani na daljavo« se je predstavil tudi ilustrator in animator Dejan Kralj. Najraje ustvarja digitalne ilustracije. Navdušil nas je s svojo animacijo Kako narišemo strip.

Dejan Kralj je sodoben in prodoren vizualni ustvarjalec iz Šentvida pri Stični. Deluje virtualno na spletu in je vpet v različne aktualne umetniške tokove. V vseh izrazih in tehnikah, ki jih uporablja za realizacije svojih idej in konceptov, je inovativen, prepričljiv, humoren in iskriv. Njegova dela so komentarji na konkretna dogajanja v družbi, inteligentni uvidi v strukturo današnjega sveta in oddaljen pogled na globalne in lokalne vsebine, ki so del današnje realnosti.

Dejan riše od kar pomni. S tem se kot pravi, najlažje izraža. Proces ustvarjanja zanj nikoli ni dolgočasen, saj se majhne »napake« na koncu izkažejo za najboljše poteze. Sam meni, da je najbolj pomembno, da si ustvarjalen in da delaš tisto, kar se ti zdi prav. Drugače hitro postaneš posnemovalec in delo ne prinaša užitka ne tebi, ne ostalim.