V prejšnjem jezikovnem vozlu smo se ukvarjali s slovničnim spolom. S spolom je povezan tudi današnji jezikovni prispevek, vendar na drugačen način. Danes nam bo Kristina M. Pučnik predstavila nekaj poudarkov spolno občutljive rabe jezika.

Izraz spolno občutljiva raba jezika označuje prizadevanja, da se v jezikovni rabi izognemo stereotipnemu in diskriminatornemu naslavljanju ter moške in ženske obravnavamo enakovredno. Priporočila o tem so predstavljena v Smernicah za spolno občutljivo rabo jezika (2018). Je odraslo neporočeno žensko ustrezneje nagovarjati z gospa ali gospodična? Je bolj pravilno reči, da nas je poklicala gospa Kovačeva ali gospa Kovač? Kateri zapis pa uporabimo, kadar želimo navesti žensko in moško obliko – je ustreznejši zapis kandidat/-ka je opravil/-a izpit ali kandidat(-ka) je opravil(-a) izpit? Vse to in še več boste izvedeli v današnji video izobraževalni delavnici.

Pri govorjenju in pisanju v svojem maternem jeziku bodimo samozavestni, saj ga obvladamo. Hkrati pa bodimo pozorni in sprejemajmo tiste jezikovne odločitve, ki upoštevajo načelo enakosti, saj lahko, kot pravi gospa M. Pučnik, tudi na ta način odgovorno sooblikujemo naš jezikovni in posledično družbeni prostor.

Zapisala Špela Zupančič

Današnji jezikovni vozel s Kristino M. Pučnik je namenjen obravnavi slovničnega spola. Ob njem bomo razmišljali o različnih vidikih slovenskega jezika, ki sicer pozna tri slovnične spole – ženskega, moškega in srednjega.

Za številne predmete, bitja in pojme v narečjih uporabljamo povsem drugačne besede kot v knjižnem jeziku. Nekatere narečne in pogovorne besede pa so knjižnim ustreznicam podobne, vendar je njihov slovnični spol drugačen. Pomislite na besedo jabolko, ki je v knjižnem jeziku srednjega spola, v narečjih pa je lahko tudi moškega spola, npr. jabuk, ali ženskega, npr. japka. Slovenščina je zelo bogat jezik. Za nek pojem ali stvar v našem življenju pogosto obstajajo različni sopomenski izrazi, velikokrat pa so si besede navidez podobne, a med njimi kljub temu začutimo pomensko razlikovalnost. Takšne so na primer besede dekle, deklica in deklič, ki se v pomenu malce razlikujejo, hkrati pa imajo različen slovnični spol. O slovničnem spolu boste še več izvedeli v videoposnetku s Kristino M. Pučnik, ki se bo poleg tega dotaknila tudi sklanjanja imen in priimkov ter dvojnih imen.

Razmislite, kako bi dokončali poved Obiskal/-a bom …, če želite obiskati osebi, ki jima je ime Anamarija Jurčič in Žan Mark Cankar. V pomoč naj vam bodo nasveti naše strokovne sodelavke. Le kaj nam bo pripravila naslednjič?

Zapisala Špela Zupančič

V letu Josipa Jurčiča, kakor je poimenovano leto 2021, se bomo med drugim spominjali 150. obletnice Jurčičevega nastopa uredniške službe pri časniku Slovenski narod. Jurčič in njegovi sodobniki so v slovenščino uvedli kar nekaj prevzetih besed, podobno pa se dogaja tudi danes. Tokratni prispevek Jezikovnih vozlov, ki jih pripravlja Kristina M. Pučnik, govori prav o prevzetih besedah.

Za besede, kot so na primer garaža, pica, menedžment ali lizing, vemo, da so prevzete. Pa veste, da so prevzete tudi besede otvoritev, sladoled, razlika, nagrada, čaj in pivo? Prevzemanje besed iz tujih jezikov je nekaj povsem naravnega in običajnega. Kljub vsemu je dobro, da se tega zavedamo in besede iz drugih jezikov poskušamo čim bolj prilagoditi našemu jezikovnemu sistemu. Gospa M. Pučnik v današnjem videoposnetku naniza in predstavi veliko zanimivosti o prevzetih besedah, zato si ga le oglejte.

Naj nas meje našega jezika ne omejujejo pri spoznavanju sveta. Bodimo odprti za druge jezike in kulture, hkrati pa cenimo, negujmo in razvijajmo jezik, ki nam je bil dan najprej. Želimo vam vse dobro v letu 2021.

Zapisala Špela Zupančič

V zadnjem prispevku izobraževalnih vsebin s Carmen L. Oven bomo skupaj jezikali o pisanju in izgovarjanju nazivov.

Poznamo strokovne, znanstvene in akademske nazive. Med sabo se ne razlikujejo le po tem, da jih pridobimo z različno stopnjo izobrazbe ali z delom v določenih ustanovah, ampak tudi po tem, kje stojijo – ali pred našima imenom in priimkom ali za njima. Kakšna pa je razlika med nazivom doktor medicine in nazivom doktor znanosti? Nam v lekarni pomaga magistra farmacije ali magistrica farmacije? Kdo pa v knjižnici – magistra bibliotekarstva ali magistrica bibliotekarstva?

Vse to in še več boste izvedeli v videoposnetku s Carmen L. Oven, zato si ga le oglejte. Čeprav imate sami različne nazive, naj v teh prazničnih dneh, kot pravi naša sogovornica, pred vašimi imeni stojijo predvsem besede, kot so miren, vesel in radosten.

Zapisala Špela Zupančič

Ljudje smo bitja zgodb, pravi Carmen L. Oven, ki v sodelovanju z nami pripravlja izobraževalne vsebine JEZIKajmo SKUPAJ! V tokratni video delavnici nam bo predstavila, kako je z dobro zgodbo povezan dober nastop.

Tako dobra zgodba kot dober nastop morata imeti uvod, zaplet, vrh, razplet in zaključek. Poleg tega je pri obeh pomemben pravilen zapis. Ta nam pomaga, da sta vsebina in sporočilo, ki ju želimo predati bralcem ali poslušalcem, razumljiva in jasna. V videoposnetku gospa L. Oven ob konkretnem primeru pokaže, na kaj naj bomo pri pisanju besedil pozorni. Vabimo vas, da si posnetek ogledate, poglobite svoje znanje ter uzavestite slovnična in pravopisna pravila, na katera do zdaj morda niste bili tako pozorni.

Naj bodo prihajajoči prazniki napolnjeni z dobrimi zgodbami. Pišite jih z ljudmi in za ljudi, ki jih imate radi. In ne pozabite, da se dobra zgodba in nastop drugih dotakneta predvsem takrat, ko v sebi nosita srčno sporočilo.

Zapisala Špela Zupančič