Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, smo v občini Ivančna Gorica obeležili z več spletnimi dogodki. Tudi osrednja občinska slovesnost z naslovom Jurčič – naš sopotnik v letu 2021 je potekala virtualno, a zato ni bila nič manj svečana, kot bi bila sicer. S prireditvijo smo se poklonili slovenski kulturi in Josipu Jurčiču, obenem pa čestitali letošnjim prejemnikom Jurčičevih priznanj in plaket.

Osmega februarja se spominjamo smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Pet let pred Prešernovo smrtjo se je rodil Josip Jurčič, pomemben pisatelj in časnikar, ki ostaja aktualen še danes. V letošnjem letu bo Jurčič naš zvesti spremljevalec in sopotnik, saj je leto posvečeno njemu. Letos se tako v naši občini obeta pestro kulturno dogajanje, uvod vanj pa je bila prav občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, katere rdeča nit je bil Jurčič. Še vedno si jo lahko ogledate na spodnji spletni povezavi.

Spletna občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je dokaz, kako močna je ljubiteljska kultura v občini Ivančna Gorica. Tudi na daljavo številni ustvarjalci ostajajo dejavni, širijo kulturo med soljudi in iščejo načine, kako se povezati z njimi. Naj nas leto Josipa Jurčiča spodbudi, da bomo postajali in ostajali dejavni sooblikovaci kulture v domačem okolju in širše. Naj nas kultura navdihuje, povezuje in bogati.

Zapisala Špela Zupančič

Tudi sedmi jezikovni vozel je namenjen navideznim malenkostim v slovenščini. Ena od njih je črka oz. glas i na koncu besede, ki se nam pri pisanju, še večkrat pa pri govorjenju lahko mimogrede izmuzne. Kristina M. Pučnik nam bo v današnjem prispevku predstavila, kdaj je treba končni i uporabljati in kdaj ne.

O rabi i-ja na koncu besede se navadno sprašujemo pri nedoločniku in namenilniku ter pri lastnostnem in vrstnem pridevniku. Nedoločnik in namenilnik sta glagolski obliki, ki sta si na prvi pogled zelo podobni. Namenilnik se konča s -t ali -č in ga uporabljamo za glagoli premikanja, nedoločnik pa se konča s -ti ali -či in ga uporabljamo za vsemi ostalimi glagoli. Pa namenilnik res uporabljamo le za glagoli premikanja? Prisluhnite Kristini M. Pučnik in poiščite odgovor. Med drugim boste izvedeli tudi, ali je naše sporočilo enako, ko hitimo pometat in ko hitimo pometati, ter v čem se razlikujeta vrstni in lastnostni pridevnik.

Naj nam Jezikovni vozli pomagajo, da bomo zakonitosti knjižne slovenščine bolje razumeli, lažje ponotranjili in prenesli v svoj vsakdan ter da se bomo z jezikovnimi zagatami samozavestno soočali in jih uspešno razvozlavali.

Zapisala Špela Zupančič

Pri govorjenju in pisanju v slovenščini uporabljamo kar nekaj pravil, ki se navidez zdijo malenkostna in jih zato hitro spregledamo, a so vendarle pomembna. Nekatera nam bo v današnjem in naslednjem prispevku Jezikovnih vozlov predstavila Kristina M. Pučnik. Danes bomo skupaj razvozlali razliko med vezajem in pomišljajem ter med glavnim in vrstilnim števnikom.

Vezaj in pomišljaj sta ločili, ki se že na pogled razlikujeta (vezaj je kratka črtica, pomišljaj pa dolga), razlikuje pa se tudi njuna vloga. Vezaj med drugim srečamo v prirednih zloženkah (modro-bela majica), pridevniških izpeljankah (6-odstotna raztopina), zemljepisnih lastnih imenih (Videm - Dobrepolje) in priimkih (Marentič - Požarnik). Pomišljaj zaznamuje časovno trajanje (8.–16. ure) in razdaljo (Ljubljana–Jesenice), uvaja pa tudi pojasnilo (mladost – norost). Glavni in vrstilni števnik se prav tako razlikujeta oblikovno (pri vrstilnem števniku za številom pišemo piko, pri glavnem pa ne), poleg tega pa se različno izgovarjata in imata malce drugačen pomen. Še več zanimivosti vas čaka v videoposnetku s Kristino M. Pučnik, zato si ga le oglejte.

Bodimo pozorni na malenkosti v jeziku in poskušajmo upoštevati pravopisna pravila, povezana z njimi. Če jih bomo upoštevali vsi, bodo naši zapisi bolj poenoteni, dilem o tem, kako se določeno ločilo piše v različnih situacijah, pa bo zagotovo manj.

Zapisala Špela Zupančič

Na začetku šolskega leta 2020/2021 je v sodelovanju OŠ Stična – Podružnične šole Zagradec in KUD-a Žebelj pričela nastajati predstava z naslovom Kekec in Pehta. Ker se je zopet pojavil COVID, je proces zastal. A le za trenutek, kajti odločili smo se, da bomo sledili zgledu našega junaka Kekca in se ne bomo pustili ustrahovati.

Kjer je volja je tudi pot, pravi angleški pregovor. Iz predstave je tako nastala radijska igra. Učenci 5.b Podružnične šole Zagradec so doma posneli vsak svoje besedilo, prispevali so ilustracije na temo zgodbe, mojster Uroš pa je vse strnil v smiselno celoto.

Vztrajni mentorici sva bili Mateja Jere Grmek in Maja Peterlin, besedilo pa je prispevala Marjana Hočevar. Na spodnji povezavi vas vabimo k poslušanju.

Zapisala Maja Peterlin, KUD Žebelj