ZKD Grosuplje, ZKD občine Ivančna Gorica in JSKD OI Ivančna Gorica so novembra 2020 organizirale spletni seminar za zborovodje in pevce odraslih pevskih skupin. Na njem sta kot predavatelja nastopila mezzosopranistka in profesorica petja Polona Kopač Trontelj ter zborovodja Fernando Pablo Mejías. Da bi vsebine seminarja dosegle še več poslušalcev, je gospod Mejías v začetku letošnjega leta pripravil zborovsko delavnico v treh delih, ki je v obliki videoposnetkov dostopna na spletu. Vabimo vas, da si jih ogledate.

Fernando Pablo Mejías je v rodni Mendozi (Argentina) študiral glasbeno teorijo, solfeggio in klavir, v univerzitetnem zboru pa sodeloval kot pevec in korepetitor. Vzporedno je vodil slovenski pevski zbor iz Mendoze, s katerim je gostoval v Sloveniji, kamor se je leta 1998 preselil. Svoje izobraževanje je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za dirigiranje pri prof. Marku Letonji in prof. Marku Vatovcu. Vodil je več slovenskih zborov, med njimi MePZ Pomlad iz Novega mesta, Domžalski komorni zbor in APZ France Prešeren Kranj. Prepeval je v Komornem zboru Ave in Komornem zboru Radia Slovenije, od leta 2003 pa je član Zbora Slovenske filharmonije, v katerem je sodeloval tudi kot asistent dirigenta. Septembra 2017 je prevzel vodenje Ženskega pevskega zbora Biser iz Grosupljega ter septembra 2018 MePZ Lea Fortisa iz Trebnjega. Od leta 2019 sodeluje z JSKD RS kot strokovni spremljevalec območnih revij.

V naših kulturnih društvih deluje veliko pevskih zborov in dugih pevskih zasedb. Naj bo zborovska delavnica z gospodom Mejíasom priložnost, da zborovodje poglobijo in utrdijo svoje znanje in veščine za delo s pevci. Delavnica je koristna tudi za pevce, saj bodo tako dobili vpogled v delo dirigenta in bodo bolje razumeli, kaj je namen določenih vaj in pristopov, s katerimi se soočajo v praksi – na pevskih vajah.

1. del: Osnove dirigiranja

Prvi del zborovske delavnice je namenjen jedrnati predstavitvi osnov dirigiranja. Včasih se nam morda zdi, da določena vokalna ali inštrumentalna zasedba ne potrebuje dirigenta in da vse lahko stori brez njega, vendar temu ni tako. Vloga dirigenta je večplastna in zelo pomemba, saj vodi celoten proces priprave na izvedbo neke skladbe. Mejías tako najprej osvetli vlogo dirigenta, nato pa se osredotoči na dirigentsko tehniko, ki bi jo moral vsak dirigent obvladati, da bi lahko pevski ali inštrumentalni sestav vodil kakovostno. Spregovori o drži telesa in osnovnih dirigentskih gibih, še posebej o vzmahu, ki nosi informacije o tempu skladbe, njeni dinamiki in artikulaciji oz. značaju. Poudarja, da mora dirigent s svojim ravnanjem in gibi izvajalcem jasno pokazati, kaj želi skupaj z njimi doseči oz. h kakšni končni izvedbi skladbe teži. Mejías poleg tega predstavi različne načine izvajanja dirigentskih gibov in razlike v dirigiranju različnih artikulacij, dotakne pa se tudi oznak za tempo.

2. del: Izvajanje zborovske glasbe glede na značilnosti obdobij

Drugi del delavnice je povezan z zgodovino glasbe in dirigiranja ter z izvajanjem skladb glede na značilnosti zgodovinskih obdobij. Mejías najprej predstavi spreminjanje vloge dirigenta skozi različna obdobja, od prvih visokih civilizacij do danes. Vloga dirigenta kot samostojnega poklica se je pojavila v 19. stoletju, v romantiki. Dirigent je takrat postal glasbeni virtuoz, ki mora biti dovolj spreten in izobražen, da lahko izvaja čedalje kompleksnejše skladbe. Predavatelj se nato osredotoči na zgodovino glasbe od renesanse do 20. stoletja. Pri vsakem obdobju izpostavi glavne predstavnike in osrednje značilnosti obdobja, pri čemer se osredotoči na to, kaj je bilo in je še vedno pomembno pri izvajanju skladb določenega obdobja ali skladatelja. Na koncu pove, da z različnimi dirigentskimi pristopi nastajajo različne interpretacije enakih skladb. Povabi nas, da to doživimo ob poslušanju in primerjanju izbranih glasbenih primerov.

3. del: Male skrivnosti velikih rezultatov

V tretjem delu delavnice Mejías poda številne praktične napotke o tem, kako uspešno delovati v vlogi zborovskega dirigenta ter kako se soočati s situacijami in težavami, ki jih to delo prinese. Najprej spregovori o pripravi dirigenta na pevske vaje; pripravo sestavljata didaktični vidik (kako zasnovati vaje, da bodo čim bolj pestre, zanimive in učinkovite) in glasbeni vidik (kako pristopiti k izvedbi določene skladbe). Predavatelj nato predstavi, kako si časovno čim bolje zastaviti vaje, da bodo pevci od njih čim več odnesli, in kakšne so lahko zborovske postavitve. Osredotoči se na izbiro programa, pri čemer izpostavi, da naj bo program predvsem pester in zanimiv – za nas kot izvajalce in za publiko. Pomembno je, da je program za pevce ustrezno zahteven in jim tako predstavlja izziv. Mejías se v nadaljevanju dotakne intonacije; svetuje, na kakšen način dirigent daje začetno intonacijo in kaj lahko stori, če zbor pri neki skladbi intonacijo stalno viša ali niža. Zaključi z nasveti, kako se izogniti nekaterim najpogostejšim napakam in kako jih odpraviti, če do njih pride.

V imenu organizatorjev zapisala Špela Zupančič.

Sklop izobraževalnih video delavnic o slovenskem jeziku z naslovom Jezikovni vozli, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Kristino M. Pučnik, zaključujemo s sklanjanjem osebnih lastnih imen. Navidez preprosta tema odpira kar nekaj vprašanj, o katerih je vredno razmisliti, da bodo naši zapisi v položajih, ki zahtevajo rabo knjižnega jezika, ustrezni.

Sklanjanje nekaterih osebnih imen, npr. imen Nika, Matjaž in Tim, je preprosto, sklanjanje nekaterih drugih pa težje ali vsaj ne tako predvidljivo. Takšna so npr. imena Samo, Karmen, Mia, Jake, George, Tony in Ray. Bi zapisali, da ste srečali Mio ali Mijo, da ste se spoprijateljili z Georgom ali z Georgeem in da ste brali o Rayu ali o Rayju? Vabimo vas, da si ogledate videoposnetek z gospo M. Pučnik, prisluhnete njeni razlagi in ugotovite, kako se omenjena imena sklanjajo. Izvedeli boste tudi, kako iz njih tvorimo svojilne pridevnike.

Bodimo ponosni na slovenski jezik in ga radi uporabljajmo. Zavedajmo se, da so jezikovni vozli, s katerimi se srečujemo, zmeraj rešljivi. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi priročniki in spletnimi orodji, npr. s portalom Fran in njegovo Jezikovno svetovalnico ter s spletno aplikacijo za pomoč uporabnikom pri izražanju svojine za prevzete moške priimke (SPiPP). Seveda pa si lahko vedno znova ogledamo tudi posnetke rubrike Jezikovni vozli.

Zapisala Špela Zupančič

Vsi vemo, da so za ohranjanje zdravja in dobrega počutja pomembni zdrava prehrana, vsakodnevno gibanje in dovolj spanja. Živila, ki nas v uravnoteženi zdravi prehrani varujejo pred boleznimi, se imenujejo superživila. Namenjen jim je današnji prispevek Jezikovnih vozlov s Kristino M. Pučnik.

Superživila so v slovenščini razmeroma nov izraz, čeprav že dolgo poznamo živila s posebnim varovalnim učinkom, npr. zelje, česen in stročnice. Jezikovne vozle nam predstavljajo predvsem tista superživila, ki k nam prihajajo v obliki eksotičnih sadežev. Ali je ustreznejši izraz goji jagode ali godži jagode, čija semena, chia semena ali morda le čija? Kaj pa maka in mača? Prisluhnite Kristini M. Pučnik in poiščite odgovore. V videoposnetku vas čaka še nekaj drugih zanimivih poimenovanj superživil, izvedeli pa boste tudi, ali je bolje uporabljati izraz olivno ali oljčno olje.

Bodimo odprti za sprejemanje novih poimenovanj, hkrati pa jih poskušajmo čim bolj prilagoditi našemu jezikovnemu sistemu. Naj nas pri tem vodi radovednost in naj nam bo igranje z besedami v veselje.

Zapisala Špela Zupančič

V zadnjem letu so se številne dejavnosti preselile na splet, s tem pa se je povečalo tudi pisanje elektronskih pisem oz. e-pisem. Elektronsko dopisovanje je sicer že dolgo pomembna sestavina uradovalnega in poslovnega sporočanja, vedno bolj pa tudi osebnega dopisovanja. Današnji prispevek Jezikovnih vozlov s Kristino M. Pučnik je zato namenjen pisanju elektronskih pisem.

Pri e-dopisovanju je bistveno, da se držimo načel kratkosti in jedrnatosti. Seveda mora pri tem ostati naše sporočilo jasno in razumljivo, zato je namesto zapletenih stavčnih struktur včasih bolje izbrati preprostejše stavke, namesto abstraktnih in tujih besed pa konkretne in domače izraze. Gospa M. Pučnik v videoposnetku naniza veliko praktičnih napotkov in pravil, ki so se oblikovala na področju e-dopisovanja. Med drugim boste izvedeli, kaj zapisati v zadevo in kaj v posamezne odstavke sporočila, kako oblikovati nagovor in pozdrav ter katere krajšave se pojavijo v e-sporočilih.

Vabimo vas, da si ogledate posnetek. V njem bo zagotovo prav vsak našel kak uporaben nasvet za pisanje e-pisem.

P. S. Upamo, da so vam Jezikovni vozli všeč, da si jih z veseljem ogledate in da tudi z njihovo pomočjo vaši zapisi postajajo vedno boljši.

Zapisala Špela Zupančič

V ivanški občini slovenski kulturni praznik vsako leto obeležimo s posebno prireditvijo, na kateri se vsako drugo leto podelijo tudi Jurčičeve nagrade. Jurčičeva priznanja in plakete prejmejo posamezniki in skupine, ki so pomembno prispevali k razvoju kulture v domačem okolju.

Na podlagi razpisa, ki ga pripravi Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica, lahko posamezniki, skupine ali društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo, predlagajo kandidate. Med prispelimi predlogi so bile letos izbrane tri prejemnice Jurčičeve plakete posamezniku in en prejemnik Jurčičeve plakete skupini. Pa si oglejmo, kateri so letošnji nagrajeni kulturni ustvarjalci.

Jurčičevo plaketo posamezniku prejme Marija Zaman, članica Kulturnega društva Vidovo.

Svojo igralsko pot je začela v gledališki skupini Petdopol Kulturnega društva Ivančna Gorica. Zadnja leta je kot igralka dejavna v Gledališču Vidovo. V Kulturnem društvu Vidovo svoje talente razdaja tudi z izdelovanjem kostumov in narodnih noš. V rojstni Muljavi v Kulturnem društvu Josipa Jurčiča poskrbi za kostume predstav letnega gledališča. Je tudi aktivna članica Kulturnega društva Harmonija, kjer z navdušenjem prepeva. Kultura je zanjo način povezovanja s soljudmi, zato se ji z veseljem predaja.

Jurčičevo plaketo posamezniku podeljujemo Špeli Zupančič, članici Kulturnega društva Ambrus.

Kot članica literarne skupine je spisala mnogo tekstov za različne prireditve, katerih povezovanje je večkrat tudi sama prevzela. Danes pod njenim mentorstvom literarna skupina pripravi kar štiri odmevne dogodke letno. Delovanje društva bogati s članki in povzetki dogodkov. V Mladinski skupini Kulturnega društva Ambrus se je najprej preizkusila kot igralka, nato pa kot vodja skupine prevzela organizacijo najzahtevnejših projektov društva. Že več let je tudi aktivna članica Godbe Stična, kjer igra klarinet. Pred tem je klarinet skoraj 10 let igrala v Pihalnem orkestru Glasbene šole Grosuplje. Med študijem je pela pri Študentskem zboru svetega Stanislava. Je tudi sodelavka Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica. S svojim mentorstvom in spodbudami mladim v kulturnem društvu in širše na pristen način promovira kulturo.

Jurčičevo plaketo posamezniku podeljujemo Janji Omejec Strnad, članici Kulturnega društva Stična.

Prve glasbene uspehe je dosegla pri osmih letih, ko je na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Italiji prejela srebrno priznanje. Zadnja leta je petje najpomembnejša komponenta njenega kulturnega udejstvovanja. Že enajst let se z vso predanostjo posveča vodenju mešanega pevskega zbora Zborallica, ki ga je tudi ustanovila. Z Zborallico je dosegla mednarodno prepoznavnost ter osvojila mnogo priznanj in nagrad. Med drugim najbolj izstopajo srebrno priznanje na Ohridskem zborovskem festivalu v Makedoniji leta 2015 in zlato priznanje ter absolutno prvo mesto v kategoriji mešanih komornih zborov na festivalu Majske muzičke svečanosti v Bijeljini leta 2019. V letu 2020 je bila Zborallica vabljena tudi na sodelovanje pri izvedbi cikla Calling All Dawns v New Yorku, a žal so razmere koncert onemogočile. Janja Omejec Strnad se vsake stvari loti predano in strokovno in zaradi svoje izjemne požrtvovalnosti žanje mnoge uspehe.

Jurčičevo plaketo skupini prejme Mešani pevski zbor Zagradec.

Nagrado je v imenu članov pevskega zbora sprejel njihov predsednik, Luka Šinkovec. Zbor vodi Robert Kohek, ki pevce že dvajset let uspešno pripravlja na dogodke, tradicionalne koncerte in različna tekmovanja. Brez njihove prisotnosti ne mine nobena prireditev v kraju. Njihovi samostojni božični koncerti so postali tradicionalni in zelo odmevni. So redni udeleženci Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Svojevrsten izziv je tudi vsakoletna udeležba na območnih revijah pevskih zborov. Zbor na teh srečanjih dobiva spodbude ter pohvalne kritike in je bil tudi večkrat s strani strokovnih spremljevalcev predlagan na regijsko raven. Mešani pevski zbor Zagradec je leta 2011 prepeval na diplomskem koncertu Roberta Kohka in leta 2017 na magistrskem koncertu Žige Jernejčiča. S tem je dokazal, da lahko tudi v manjših krajih obstajajo pevski sestavi, ki so kos težjim zborovskim partituram. Dvajsetletnico svojega delovanja so v letu 2020 obeležili z izdajo zbornika in spletnim koncertom.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov na njihovih poteh.

Zapisala Špela Zupančič