Predstavljamo vam spletno razstavo fotografij in besedil v počastitev
150. obletnice Jurčičevega uredniškega dela
pri Slovenskem narodu in 30. obletnice državnosti.
Avtorji fotografij so člani računalniško – fotografskega krožka Društva UTŽO Ivančna Gorica v študijskem letu 2020/21. Vse fotografije so bile maja 2021 s pametnimi telefoni posnete na Jurčičevi domačiji.
Razstavo so pospremile pomenljive Jurčičeve besede, ki nas vabijo k narodni zavednosti in pokončnosti. Že daljnega leta 1875 je Jurčič v Slovenskem narodu zapisal:
“Ne smemo glavnega cilja iz vida pustiti, namreč svoje eksistence kot narod. V tem boju smo vsi udje narodovi, do katerekoli barve enako zanimani, torej moramo zavezniki biti.”
Otroška šola umetnosti z Damijano Bijek nadaljuje sobotne delavnice za otroke, ki jih na JSKD OI Ivančna Gorica izvajajo že več kot deset let. Damijana Bijek je umetnica, vzgojiteljica in izjemna pedagoginja, ki svoje bogato znanje podaja otrokom na strokoven in prijazen način. V priloženem filmu so na ogled izdelki, ki so nastali na zimskem semestru izvedbe spletnega izobraževanja. Še vedno pa je v živo razstava likovnih del na ogled v Pravljični sobi Knjižnice Ivančna Gorica.
Za odrasle likovne ustvarjalce občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje
smo pripravili sklop dveh predavanj na temo
Kulturna krajina v Jurčičevih literarnih delih.
Predavanje sta izvedli kustosinja Sara Primec iz Muzeja krščanstva na Slovenskemin magistra umetnosti Nuša Lapajne Čurin.Razpis, predavanje, sodelovanje umetnikov in razstava so del skupnega projekta ob praznovanju Jurčičevega leta 2021 in projekta Cisterscapes.
V prvem delu predavanja, ki ga je pripravila Sara Primec, je predstavljena kulturna krajina cistercijanov, ki jo v okviru evropskega projekta Cisterscapes raziskuje Muzej krščanstva na Slovenskem. Izvedeli boste, kako se kulturna krajina s svojimi elementi kaže na območju današnjih občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje ter v širšem lokalnem prostoru. Nekaj tudi o tem, katere dele te pokrajine je Jurčič upodobil v svojih zgodbah.
V drugem delu, ki je povzetek izvedenega spletnega predavanja, pa je mag. Nuša Lapajne Čurin pripravila sklop petih točk in usmeritev za sodelovanje likovnih ustvarjalcev na razpisu.
ZKD Grosuplje, ZKD občine Ivančna Gorica in JSKD OI Ivančna Gorica so novembra 2020 organizirale spletni seminar za zborovodje in pevce odraslih pevskih skupin. Na njem sta kot predavatelja nastopila mezzosopranistka in profesorica petja Polona Kopač Trontelj ter zborovodja Fernando Pablo Mejías. Da bi vsebine seminarja dosegle še več poslušalcev, je gospod Mejías v začetku letošnjega leta pripravil zborovsko delavnico v treh delih, ki je v obliki videoposnetkov dostopna na spletu. Vabimo vas, da si jih ogledate.
Fernando Pablo Mejías je v rodni Mendozi (Argentina) študiral glasbeno teorijo, solfeggio in klavir, v univerzitetnem zboru pa sodeloval kot pevec in korepetitor. Vzporedno je vodil slovenski pevski zbor iz Mendoze, s katerim je gostoval v Sloveniji, kamor se je leta 1998 preselil. Svoje izobraževanje je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za dirigiranje pri prof. Marku Letonji in prof. Marku Vatovcu. Vodil je več slovenskih zborov, med njimi MePZ Pomlad iz Novega mesta, Domžalski komorni zbor in APZ France Prešeren Kranj. Prepeval je v Komornem zboru Ave in Komornem zboru Radia Slovenije, od leta 2003 pa je član Zbora Slovenske filharmonije, v katerem je sodeloval tudi kot asistent dirigenta. Septembra 2017 je prevzel vodenje Ženskega pevskega zbora Biser iz Grosupljega ter septembra 2018 MePZ Lea Fortisa iz Trebnjega. Od leta 2019 sodeluje z JSKD RS kot strokovni spremljevalec območnih revij.
V naših kulturnih društvih deluje veliko pevskih zborov in dugih pevskih zasedb. Naj bo zborovska delavnica z gospodom Mejíasom priložnost, da zborovodje poglobijo in utrdijo svoje znanje in veščine za delo s pevci. Delavnica je koristna tudi za pevce, saj bodo tako dobili vpogled v delo dirigenta in bodo bolje razumeli, kaj je namen določenih vaj in pristopov, s katerimi se soočajo v praksi – na pevskih vajah.
del: Osnove dirigiranja
Prvi del zborovske delavnice je namenjen jedrnati predstavitvi osnov dirigiranja. Včasih se nam morda zdi, da določena vokalna ali inštrumentalna zasedba ne potrebuje dirigenta in da vse lahko stori brez njega, vendar temu ni tako. Vloga dirigenta je večplastna in zelo pomemba, saj vodi celoten proces priprave na izvedbo neke skladbe. Mejías tako najprej osvetli vlogo dirigenta, nato pa se osredotoči na dirigentsko tehniko, ki bi jo moral vsak dirigent obvladati, da bi lahko pevski ali inštrumentalni sestav vodil kakovostno. Spregovori o drži telesa in osnovnih dirigentskih gibih, še posebej o vzmahu, ki nosi informacije o tempu skladbe, njeni dinamiki in artikulaciji oz. značaju. Poudarja, da mora dirigent s svojim ravnanjem in gibi izvajalcem jasno pokazati, kaj želi skupaj z njimi doseči oz. h kakšni končni izvedbi skladbe teži. Mejías poleg tega predstavi različne načine izvajanja dirigentskih gibov in razlike v dirigiranju različnih artikulacij, dotakne pa se tudi oznak za tempo.
del: Izvajanje zborovske glasbe glede na značilnosti obdobij
Drugi del delavnice je povezan z zgodovino glasbe in dirigiranja ter z izvajanjem skladb glede na značilnosti zgodovinskih obdobij. Mejías najprej predstavi spreminjanje vloge dirigenta skozi različna obdobja, od prvih visokih civilizacij do danes. Vloga dirigenta kot samostojnega poklica se je pojavila v 19. stoletju, v romantiki. Dirigent je takrat postal glasbeni virtuoz, ki mora biti dovolj spreten in izobražen, da lahko izvaja čedalje kompleksnejše skladbe. Predavatelj se nato osredotoči na zgodovino glasbe od renesanse do 20. stoletja. Pri vsakem obdobju izpostavi glavne predstavnike in osrednje značilnosti obdobja, pri čemer se osredotoči na to, kaj je bilo in je še vedno pomembno pri izvajanju skladb določenega obdobja ali skladatelja. Na koncu pove, da z različnimi dirigentskimi pristopi nastajajo različne interpretacije enakih skladb. Povabi nas, da to doživimo ob poslušanju in primerjanju izbranih glasbenih primerov.
del: Male skrivnosti velikih rezultatov
V tretjem delu delavnice Mejías poda številne praktične napotke o tem, kako uspešno delovati v vlogi zborovskega dirigenta ter kako se soočati s situacijami in težavami, ki jih to delo prinese. Najprej spregovori o pripravi dirigenta na pevske vaje; pripravo sestavljata didaktični vidik (kako zasnovati vaje, da bodo čim bolj pestre, zanimive in učinkovite) in glasbeni vidik (kako pristopiti k izvedbi določene skladbe). Predavatelj nato predstavi, kako si časovno čim bolje zastaviti vaje, da bodo pevci od njih čim več odnesli, in kakšne so lahko zborovske postavitve. Osredotoči se na izbiro programa, pri čemer izpostavi, da naj bo program predvsem pester in zanimiv – za nas kot izvajalce in za publiko. Pomembno je, da je program za pevce ustrezno zahteven in jim tako predstavlja izziv. Mejías se v nadaljevanju dotakne intonacije; svetuje, na kakšen način dirigent daje začetno intonacijo in kaj lahko stori, če zbor pri neki skladbi intonacijo stalno viša ali niža. Zaključi z nasveti, kako se izogniti nekaterim najpogostejšim napakam in kako jih odpraviti, če do njih pride.
Sklop izobraževalnih video delavnic o slovenskem jeziku z naslovom Jezikovni vozli, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Kristino M. Pučnik, zaključujemo s sklanjanjem osebnih lastnih imen. Navidez preprosta tema odpira kar nekaj vprašanj, o katerih je vredno razmisliti, da bodo naši zapisi v položajih, ki zahtevajo rabo knjižnega jezika, ustrezni.
Sklanjanje nekaterih osebnih imen, npr. imen Nika, Matjaž in Tim, je preprosto, sklanjanje nekaterih drugih pa težje ali vsaj ne tako predvidljivo. Takšna so npr. imena Samo, Karmen, Mia, Jake, George, Tony in Ray. Bi zapisali, da ste srečali Mio ali Mijo, da ste se spoprijateljili z Georgom ali z Georgeem in da ste brali o Rayu ali o Rayju? Vabimo vas, da si ogledate videoposnetek z gospo M. Pučnik, prisluhnete njeni razlagi in ugotovite, kako se omenjena imena sklanjajo. Izvedeli boste tudi, kako iz njih tvorimo svojilne pridevnike.
Bodimo ponosni na slovenski jezik in ga radi uporabljajmo. Zavedajmo se, da so jezikovni vozli, s katerimi se srečujemo, zmeraj rešljivi. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi priročniki in spletnimi orodji, npr. s portalom Fran in njegovo Jezikovno svetovalnico ter s spletno aplikacijo za pomoč uporabnikom pri izražanju svojine za prevzete moške priimke (SPiPP). Seveda pa si lahko vedno znova ogledamo tudi posnetke rubrike Jezikovni vozli.
