Naše življenje je neločljivo povezano z jezikom, saj v njem predstavljamo sebe in se sporazumevamo. Vsak dan govorimo, poslušamo, beremo in pišemo. Vse to lahko počnemo v različnih jezikih, vendar je materni jezik tisti, ki nam je najbližji in v katerem svoja čustva, želje, mnenja in namere izražamo najbolj iskreno. V začetku decembra smo vam predstavili prvi sklop izobraževalnih delavnic, ki ga v ZKD občine Ivančna Gorica in JSKD OI Ivančna Gorica pripravljamo v sodelovanju s Carmen L. Oven. Ker si želimo, da bi projekt video delavnic, namenjenih ozaveščanju negovanja slovenščine, zajemal tako rabo govorjenega kot zapisanega jezika, smo k sodelovanju povabili tudi lektorico slovenskega jezika in jezikovno svetovalko Kristino M. Pučnik.
Pisanje je močno vpeto v naš vsakdan, čeprav se večina od nas z njim ne ukvarja poklicno. Pomislite, kaj vse ste napisali v prejšnjem tednu: morda najmanj eno elektronsko sporočilo, SMS prijatelju, čestitko za rojstni dan, objavo na družbenem omrežju, pesem ali zgolj listek za v trgovino. Ko pišemo, še posebej ko pišemo javno ali uradno besedilo, se lahko hitro znajdemo pred jezikovno zagato: ali se prav piše tako ali drugače, katera možnost je ustreznejša, kako naj oblikujem zapis, ki bo v določeni situaciji učinkoval nabolje …
Jezikovna vprašanja, ki si jih zastavljamo, se mogoče včasih zdijo pravi gordijski vozli, a so rešljiva. Namenjen jim je drugi sklop naših izobraževalnih delavnic, ki nosi naslov JEZIKOVNI VOZLI. Pripravlja in oblikuje ga Kristina M. Pučnik, ki bo v videoposnetkih z nami razvozlala deset jezikovnih vozlov, povezanih z zapisanim jezikom.
Foto Primož Lavre
Kristina M. Pučnik je slovenistka lektorica slovenskih besedil in jezikovna svetovalka. Lektorira večinoma medicinska in tehniška besedila, sodeluje z oddelki za komuniciranje in marketing ter pripravlja in vodi pravopisne delavnice. Kot dejavna članica Lektorskega društva Slovenije in od leta 2015 njegova predsednica je dejavna tudi v skupini društev jezikovnih poklicev, iz katere je izšla Bela knjiga o prevajanju, lektoriranju, tolmačenju in podnaslavljanju. Od leta 2016 je redna konzultantka v jezikovnem kotičku oddaje Dobro jutro na TV Slovenija.
V prvi delavnici se bomo skupaj z gospa M. Pučnik lotili jezikovnega vozla o tem, kam in kako v slovenskem jeziku stavimo piko. Vsi vemo, da jo pišemo na koncu povedi, v naslovih pa ne. Jo uporabljamo še kje? Kako se piše v tem primeru? Lahko skupaj stoji tudi več pik? Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja boste našli v posnetku, zato si ga le oglejte. Naj lepo in pravo mesto poleg besed najdejo tudi ločila.
Vsi poznamo rek, da je manj več. Tudi v jeziku in javnem nastopanju. Več o tem boste izvedeli v današnjem prispevku izobraževalnih vsebin JEZIKajmo SKUPAJ!, ki jih v sodelovanju z ZKD občine Ivančna Gorica in JSKD OI Ivančna Gorica pripravlja Carmen L. Oven.
Kadar govorimo manj, lahko povemo vse. To velja tako za besedno kot za nebesedno sporazumevanje oz. našo telesno govorico. Z dobro izbiro besed, ki pomena našega sporočila ne bodo podvajale, z gibi, ki bodo delovali naravno in nepretirano, ter z resničnim očesnim stikom bomo dosegli, da bo naše sporočilo poslušalcem jasno. Prav jasnost povedanega pa je eden od pomembnih elementov dobrega nastopa in uspešnega sporazumevanja nasploh. Se strinjate?
Oglejte si video delavnico z gospo L. Oven. Naj vam njeni nasveti pomagajo, da boste kot (so)govorci postajali še boljši.
ZKD občine Ivančna Gorica si vseskozi prizadeva spodbujati kulturno ustvarjalnost med občani različnih generacij ter mednje širiti vsebine, povezane s kulturno vzgojo in izobraževanjem. Tokrat se želimo približati predvsem vam, mladim, saj vemo, da imate v sebi mnogo kreativnih idej in potenciala za ustvarjanje lepega. K sodelovanju smo povabili prepoznavnega slovenskega reperja Roka Terkaja, ki ustvarja pod umetniškim imenom Trkaj. Popeljal vas bo v svet svojega ustvarjanja – v svet repa.
Trkaj je napisal številne pesmi, saj se z repom ukvarja že od mladosti. Morda ga poznate tudi kot soavtorja knjig Kla kla klasika in Repki, ki ju je ustvaril z Igorjem Saksido. V zbirkah so predstavljene pesmi iz zakladnice slovenske klasične in otroške poezije, dialog z njimi pa ustvarjajo Trkajevi repi. S svojimi bogatimi izkušnjami umetniškega udejstvovanja in navdušenjem za svoje delo je odličen učitelj, od katerega lahko iz prve roke izveste, kako se naučiti repanja in kaj je treba pri tem upoštevati. »Rep je igra srca in igra možganov,« pravi Trkaj. Tisti, ki rep radi poslušate ali ste se v kovanju rim že preizkusili, verjetno čutite podobno. Tudi če se z repom še niste pobližje spoznali, a vas vseeno zanima, ste na pravem mestu. Trkaj je pripravil pet videoposnetkov, v katerih daje nasvete, kako repati. Namen predstavljenih vsebin pa ni le, da se naučiš repati, ampak tudi da razširiš svojo splošno razgledanost in se naučiš novo znanje s pridom uporabiti v vsakdanjem življenju. Posnetke najdeš na YouTubu in spodaj v tem prispevku, kjer je ob vsakem dodana tudi kratka predstavitev, da boš vedel, o čem bodo govorili.
Si pripravljen, da vstopiš v svet igranja z besedami, rimami, kovanja verzov in ustvarjanja novih, svežih pomenov? Prisluhni, kaj ti želi Trkaj povedati, in ob tem uživaj.
Če želiš, lahko svoje repanje ali rep verzijo poezije, ki ti je všeč, posnameš in deliš tudi z nami. Svoj ustvarjalni izdelek pošlji do 6. januarja 2021 na zkd.ivancnagorica@gmail.com, mi pa ga bomo objavili na spletni in Facebook strani ZKD občine Ivančna Gorica. Veliko kreativnosti ti želimo!
Kako udomačiti rime?
Trkaj pravi, da se rep začne v srcu. Če imaš rep rad in te navdušuje, si na pravi poti, da tudi sam postaneš reper. Važno je, da pri ustvarjanju uživaš in se zabavaš. Ključni element repa so rime, zato je pomembno, da se v iskanju rim vadiš in jih poskušaš udomačiti. To lahko storiš tako, da se z besedami igraš in med njimi iščeš skrite povezave, da dobro opazuješ svoja občutja in svet okrog sebe ter razmišljanja beležiš. Trkaj svetuje, da si vsako jutro deset minut zapisuješ rime, saj bo pisanje tako postalo tvoja navada, ti pa boš odkril svoj kreativni kanal. S tem boš postal tudi bolj samozavesten, suveren, z rimami boš imel vedno več veselja, prišel pa boš tudi do dobrih idej.
Dvojne rime – dvojna ritmika
V drugi lekciji Trkaj spregovori o dvojnih rimah, ki besedam dajejo nov pomen in v verzih ustvarjajo dvojno ritmiko. Hkrati so dvojne rime tudi pokazatelj, da se iz čistega začetnika pomikaš malo naprej. Kako pa sploh najti dvojne rime? Trkaj pokaže odlično vajo za širjenje besednega zaklada, pri kateri lahko uporabiš katerekoli besede, ki ti padejo na pamet, in nanje poskušaš nizati rime. S tem boš odkril nove pomene, za katere prej sploh nisi vedel, da obstajajo. Poskusi, vztrajaj in se pri tem zabavaj. Ne pozabi, da se tudi v tebi skriva dovolj kreativnosti, da napišeš odlične verze – zato se le potrudi, išči besede in se igraj z njimi, pa bo kreativnost prišla na dan.
Kje najti začetne instrumentale?
Repanje je ustvarjanje besedila na glasbeno podlago. Trkaj v tem posnetku predstavi, kako si lahko pomagaš s spletom, da najdeš instrumentale (bite) in nanje zarepaš. Izpostavi tri spletne strani (SoundClick, YouTube in BeatStars), kjer se lahko z repanjem na različne instrumentale igraš, povezuješ besede iz nerabe v vsako rabo ter s tem izražaš svoja čustva in ideje. Poudarja, da je pomembno trenirati, ustvarjati, se pri tem zabavati ter tako razvijati svoj kreativni kanal in mu zaupati. Na ta način bo odšla tudi sramežljivost, sam pa boš z vajo postajal boljši in dobival še več idej. Bistveno je, da ti glasba nekaj da in ti najdeš svoj stil, zato poskušaj ustvarjati na različne bite.
Male skrivnosti repanja
Trkaj v posnetku predstavi svoje zaključne misli, ki jih želi deliti s tabo. Izpostavi deset malih skrivnosti, ki naj te vodijo pri ustvarjanju. Če boš nasvete upošteval in se pri tem zabaval, lahko postajaš vedno boljši reper.
Naj te ustvarjanje in repanje veseli.
Druži se z ljudmi, ki so kreativni, v ustvarjanju celo boljši od tebe.
Obišči studio s kakšnim glasbenikom. Bodi odprt za novo – spoznavaj in se uči.
Poskušaj neprestano pisati svoje rime.
Prvi vtis lahko narediš samo enkrat. Pili svoje rime in tako poskrbi, da bo prvi vtis dober.
Poišči odziv na svoje ustvarjanje v okolici. Dobro je, da svoje izdelke najprej pokažeš tistim, ki te znajo pokritizirati, če je to potrebno, a te hkrati podpirajo.
Treniraj, ustvarjaj … Čim več.
Vključuj se v različne projekte in jih tudi zaključuj. Ustvarjanje je res neskončno kreativno vesolje, a moraš vsako zadevo kljub temu vedno na neki točki zaključiti.
Naj te kritika spodbudi, da boš pisal še boljše rime. Bodi vtrajen pri tem, kar delaš.
Porazov si ne jemlji k srcu! Zmage naj ti ne stopijo v glavo.
Dodatna naloga – rep in poezija
Ob koncu lekcij o repanju ti Trkaj daje dodatno nalogo. Najprej poišči neko pesem, jo preberi in poskušaj na glas zrecitirati. Tvoja naloga je, da ustvariš rep verzijo pesmi – lahko gre za obnovo, prikaz tvojih občutkov, poezijo lahko le zarepaš ali pa iz nje narediš povsem novo zgodbo. Naj te izhodiščna pesem navdihuje in ustvarjanje razveseljuje.
Upamo, da so ti bili Trkajevi posnetki z nasveti o repanju všeč in da si v njih izvedel veliko zanimivega. Zdaj pa …
Predaj se svetu domišljije, v njem našel boš neskončno energije.
V četrtek, 3. decembra 2020, je bil prazničen dan, saj smo se spominjali rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ta veseli dan kulture velja za dan odprtih vrat slovenske kulture. Če bi bilo trenutno dogajanje v svetu drugačno, bolj »normalno«, bi danes kulturne ustanove po vsej Sloveniji brezplačno in na široko odprle svoja vrata obiskovalcem, v ivanški občini pa bi potekal lep kulturni dogodek. Letos se življenje odvija precej drugače, kot bi si kadarkoli lahko predstavljali, zato tudi praznovanje Tega veselega dneva kulture ne more biti tako, kot je bilo prejšnja leta. A možnosti za praznovanje, predvsem pa razlogi zanj, vsekakor obstajajo.
Ta veseli dan kulture letos obeležujemo virtualno, narazen, a vendar skupaj. Občina Ivančna Gorica, ZKD občine Ivančna Gorica in JSKD OI Ivančna Gorica so v sodelovanju z društvi in posamezniki, ki na področju kulture delujejo v naši občini, pripravili video kulturno prireditev. Vabimo vas, da si jo sami ali v družbi svojih najbližjih ogledate in si tako podarite prijetno domač večer, obarvan s slovensko poezijo, odlično glasbo ter utrinki ustvarjalnosti, ki so jih letos ali v preteklih letih v fotografije in posnetke ujeli naši kulturniki.
Kultura je pomemben del človekovega obstoja. Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da bi brez nje lahko živeli – brez zraka, hrane in vode pa pač ne –, je kultura nekakšna duševna hrana, zaradi katere je naše življenje bogatejše. Kultura je povsod okoli nas – v jeziku, naših običajih, različnih, pogosto umetniških dejavnostih. Kultura gradi in utrjuje vezi med ljudmi ter nas povezuje. Morda je kdo od nas prav v letošnjem letu, ki pred nas postavlja svojevrstne izzive in preizkušnje, ugotovil, koliko mu kultura v resnici pomeni in daje. Da je za kulturo, pa naj gre za dejavno soustvarjanje različnih dejavnosti ali za uživanje ob obisku raznih dogodkov, hvaležen. Nekaj, kar se nam je prej zdelo samoumevno, je zdaj postal zgolj spomin in želja. Kljub vsemu pa se ne smemo le vdajati pesimizmu in razmišljati, kaj vse nam je vzeto in česa nimamo. Veliko več je namreč stvari, ki jih še vedno imamo in nas lahko navdihujejo, veselijo, polnijo z optimizmom in nam dajejo zagon za naprej. Tudi v ustvarjanju ljubiteljske kulture, pa čeprav na daljavo.
Najlepša hvala vsem kulturnim društvom in ustvarjalcem, ki delujete v naši občini, z nami delite svoje talente in nas bogatite. Hvala za vaš čas in trud, ki ju vlagate v to, da kultura po naših krajih živi in se razvija. Naj nas vse skupaj v Tem veselem dnevu, v prazničnem decembru in v letu, ki prihaja, spremljajo misli, ki jih je v verze svoje Glose razlil France Prešeren: »Slep je, kdor se s petjam ukvarja, / Kranjec moj mu osle kaže; / pevcu vedno sreča laže, / on živi, umrjè brez d’narja. /…/ Vèndar peti on ne jenja.« Vztrajajmo v tem, kar delamo in se nam zdi prav. Vztrajajmo, čeprav nas okolica morda ne podpira ali nam nasprotuje. Na koncu namreč ne bodo važni denar, slava ali hvala, pač pa zavedanje, da smo delali dobro in bili človek za druge.
V Zvezi kulturnih društev občine Ivančna Gorica se zavedamo, da je negovanje slovenskega jezika pomembno. K temu bi radi pritegnili kar najširši krog ljudi, zato smo se odločili, da v sodelovanju z JSKD OI Ivančna Gorica pripravimo dva sklopa kratkih izobraževalnih delavnic o slovenščini, ki bodo v obliki videoposnetkov dostopne na spletu. Posnetki bodo objavljeni na kanalu YouTube, do njih pa boste lahko dostopali tudi prek spletne strani ZKD občine Ivančna Gorica. Ker si želimo, da bi bile vsebine strokovno podkrepljene in kakovostno predstavljene, smo k sodelovanju povabili dve ljubiteljici slovenske besede in odlični strokovnjakinji, vsako na svojem področju.
Verjetno se je že vsak izmed nas kdaj znašel pred jezikovno zagato ali si zastavil jezikovno vprašanje. Na primer o tem, kakšni sta ustrezna oblika in vsebina uradnega elektronskega sporočila ter kako zapisovati prevzete besede, ali pa o tem, kako se pripraviti na javni nastop in ga kar najbolje izvesti, da bomo na koncu zadovoljni tako mi kot naši poslušalci. Čeprav smo se s takšnimi in podobnimi vprašanji srečevali ali pa se srečujemo med šolanjem, je prav, da si jih zastavljamo vedno znova. Z njimi ne izkazujemo svojega neznanja, ampak vedoželjnost in skrb za negovanje slovenskega jezika.
Morda si kdo misli, da slovenščino pa ja znamo – saj se vendar v vsakdanjem življenju v njej čisto dobro sporazumevamo z drugimi ljudmi. Res je. Hkrati pa je prav, da jeziku, ki je državni in uradni jezik Republike Slovenije, predvsem pa materni jezik večine slovenskih državljanov, zavestno posvečamo svojo pozornost. Na ta način bomo kot govorci slovenščine postajali samozavestnejši, v različnih sporazumevalnih položajih pa se bomo med več možnostmi tudi lažje odločali in izbrali tisto, ki bo v določeni situaciji najustreznejša in najučinkovitejša.
Foto: Mankica Kranjec
Predstavljamo vam prvi sklop naših izobraževalnih delavnic, ki nosi pomenljiv naslov JEZIKajmo SKUPAJ! Osredotoča se na govorjeni jezik, v njem pa boste izvedeli, na kaj je dobro, da ste kot javni govorec ali govorka pozorni.
Sklop delavnic pripravlja in oblikuje Carmen L. Oven, ki bo ob petih različnih temah z vami razmišljala o slovenskem jeziku. Carmen L. Oven je voditeljica prireditev in povezovalka pogovorov. Poučuje javno nastopanje, vodi delavnice povezovanja in pripovedovanja ter treninge samokomunikacije. Radijsko izučen glas posoja tonskim sinhronizacijam, zvočnemu opisovanju filmov, oglasnim sporočilom in bralni interpretaciji raznolikih vsebin. Preizkusila se je tudi v vlogi pisateljice in ustvarila dva romana za odrasle: Sprehajalko gospodovega psa in Tihotapce miru.
Vas zanima, katero temo je gospa L. Oven pripravila za naše prvo srečanje? Naj vam namignemo: Dragi bralec, upamo, da ste zdrav in srečen. Draga bralka, upamo, da ste v praznični december vstopila vesela. Bi sami prejšnji povedi zapisali ali povedali kako drugače? Oglejte si video in si nato na zastavljeno vprašanje odgovorite še enkrat. Morda bo vaš odgovor takrat drugačen.
