Letošnje Jurčičevo leto je odlična priložnost, da oživimo življenje in delo našega rojaka Josipa Jurčiča ter se ponovno zavemo njegovega pomena za narod. V občini Ivančna Gorica in širše po Sloveniji se tako že celo leto vrstijo raznoliki dogodki, s katerimi želijo organizatorji Jurčiča čim bolj približati ljudem. Med odmevnejšimi dogodki sta bila zagotovo tudi premiera in ponovitev predstave Sin slovenskega naroda, ki sta potekali na zadnji petkov in nedeljski septembrski večer v Letnem gledališču na Muljavi. 
Predstava je nastala na podlagi istoimenskega dramskega besedila, ki ga je v jubilejnem Jurčičevem letu napisala Dragica Šteh, pisateljica, pesnica in ambasadorka kulture v občini Ivančna Gorica. V Orisu življenja pisatelja in urednika Josipa Jurčiča, kakor sta dramska predloga in predstava podnaslovljeni, se prepletata sodobnost in preteklost, povezuje pa ju Jurčičevo življenje. Na odru pod zvezdami so ga pod vodstvom režiserke in avtorice priredbe Simone Zorc Ramovš ter asistentke režije Maje Tratar prikazali ljubiteljski kulturni ustvarjalci zelo pisanih generacij, ki so se spomladi odzvali vabilu na avdicijo. Skupina igralcev, starih od 12 do 74 let, se je več mesecev zavzeto udeleževala vaj in poskušala kar najbolje stopiti v čevlje posameznih junakov igre. Uspelo jim je odlično – zdelo se je, da so jim bili liki, ki so jih uprizorili, pisani na kožo.
Igralci so občinstvo v približno uro in pol trajajoči predstavi popeljali skozi ključne postaje Jurčičevega življenja. Obiskovalci so se sprehodili od otroških let mladega Jožeka, ki je z velikim zanimanjem poslušal duhovite dedove pripovedi, prek mladosti, v kateri je Josip zgodbe pripovedoval, pa do njegovih zrelih let, v katerih je vse moči usmerjal v literarno in novinarsko ustvarjanje. Ob tem so lahko prisluhnili pristni dolenjski govorici, s katero so bila prežeta Jurčičeva mlada leta, ter staremu blagozvočju knjižnega jezika, ki je bil blizu odraslemu Jurčiču in njegovim prijateljem literatom. Gledalci so poleg tega lahko uzavestili, da se življenje na podeželju in v mestu nekoč v marsičem vendarle ni razlikovalo – zaznamovali so ga trdo delo, revščina in lakota, ki so Jurčiča spremljali praktično v vseh življenjskih obdobjih. Vse to so v celoto povezali utrinki dogajanja iz dnevne sobe sodobne družine. Zaposleni starši, mladostnik, ki ga, kot se zdi in kot sprva tudi sam verjame, pritegnejo le računalniške igre, ter dedek, ki v svojem vnuku želi prebuditi zanimanje za resničnost. Ko ga obišče in mu začne pripovedovati, se to zgodi. Časovni preskoki med sodobnostjo in preteklostjo, v skladu s katerimi se izmenjujejo tudi prizorišča, je bila zagotovo ena od odlik gledališke predstave. Dinamično in napeto dogajanje je tako gledalca ves čas spodbujalo, da je pozorno sledil zgodbi. Poleg tega je lahko skozi govor, kostume, sceno in scenske rekvizite spremljal, kako se je svet v dobrih 150 letih spremenil.
Pri pripravi in izvedbi predstave so sodelovale številne institucije in posamezniki, predani kulturi. Uprizoritev je nastala v sodelovanju Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica z JSKD, JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica, ivanške občine, Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica ter Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava. V igralskem ansamblu in tehnični ekipi so poleg članov kulturnega društva z Muljave sodelovali tudi ljubiteljski ustvarjalci iz KD Krka, KD Ambrus, KUD Žebelj in KD Zagradec. Projekt je bil vsekakor velik organizacijski zalogaj, ki je od sodelujočih zahteval veliko časa, energije in prilagajanja, hkrati pa je dokaz, da se s trdim delom ter z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo lahko ustvari nekaj zelo lepega. Nekaj, kar nas lahko ponovno združi in poveže. To so brez dvoma opazili številni gledalci, ki so obiskali Jurčičevo domačijo in si ogledali predstavo. Premiere se je udeležil tudi župan občine Ivančna Gorica, ki je po koncu igre nagovoril prisotne ter čestital vsem, ki so predstavo soustvarjali. Ustvarjalcem so čestitale še avtorica dramskega besedila Dragica Šteh, podžupanja ivanške občine Martina Hrovat in predsednica ZKT Prijetno domače Maja Lampret.
Eno od sporočil predstave je lahko to, da je danes marsikaj drugače, kot je bilo nekoč, tudi jezik, tako kot včasih pa so tudi zdaj pomembni živi stiki med ljudmi in naši medsebojni odnosi, ki jih je potrebno in jih je vredno negovati. Še veliko se lahko naučimo ob ogledu predstave. Naj jo igralski ansambel ponese na številne odre po številnih slovenskih krajih in naj Sina slovenskega naroda (ponovno) spoznajo ljudje vseh generacij.
Celotna galerija fotografij (avtor Gašper Stopar) je dostopna na povezavi: https://m.ivancna-gorica.si/sin-slovenskega-naroda/
Špela Zaletelj,
ZKD občine Ivančna Gorica