Oktet fantov Stična se je v soboto, 19. 5, na svojem letnem koncertu pokazal v popolnoma prenovljeni zasedbi. S koroško ljudsko pesmijo Je pa sobota večer so pevci začeli letošnji koncert, na katerem so se kot gostje predstavile tudi pevke skupine Plamen iz Škocjana.

Oktet je svoj prvi nastop opravil 4. maja 2004. Od takrat z manjšimi nihanji deluje nepretrgoma. Jeseni lanskega leta so dobili novega pevovodjo Urbana Tozona. Skupina je ob koncu lanskega leta skoraj prenehala s prepevanjem, ob pobudi nekaterih članov pa se je nato močno prevetrila in danes nastopa v osveženi zasedbi, v kateri poje le en pevec iz prvotne zasedbe. Cilj skupine je ohraniti moško petje v Stični.
Letos so se predstavili se sklopom rožanskih ljudskih pesmi in tudi dalmatinskimi, na harmoniki pa jih je spremljal slovenski harmonikar in skladatelj Janez Goršič.

Pevska skupina Plamen je nastala leta 1997 in tako je lani praznovala že 20 let delovanja. Pevske usklajujejo ljubiteljsko petje še z družinskimi obveznostmi zato, število pevk rahlo niha. Od leta 2003 je njihova zborovodkinja Sabina Šoštarec, sicer že dolgoletna članica skupine in edina pevka, ki se tudi poklicno ukvarja z glasbeno dejavnostjo. Prvotna usmeritev skupine je bilo petje slovenskih ljudskih pesmi kasneje so svoj repertoar razširile tudi s tujimi ljudskimi, zabavnimi, umetnostnimi ter dalmatinskimi pesmimi. Največji poudarek pa so še vedno slovenske narodne pesmi ter popevke.

Prijeten večer petja se je nadaljeval še po koncertu v prijetni družbi in ob prigrizkih.
Fantje vztrajno nadaljujejo tradicijo moškega petja v Stični mi pa jih z veseljem poslušamo.
Vabimo vas, da se nam spet pridružite prihodnje leto.

Neža Mikelj, KD Stična

V letošnjem majniku skorajda ni bilo kraja v naši državi, ki se ga ne bi dotaknile čebele. Nič drugače ni bilo v Ambrusu. V soboto, 19. maja, le dan pred svetovnim dnevom čebel, je tako v domačem kulturnem domu potekala likovna delavnica z ljubiteljsko slikarko Pavlo Jakopič – Pavl’co, tudi članico Likovne skupine Kulturnega društva Ambrus. Uganete, kakšna je bila tema delavnice? Čebele, jasno.

Delavnica, ki je bila namenjena otrokom in odraslim, je tudi letos privabila veliko ustvarjalnih navdušencev. Vsak od njih je dobil čisto pravo platno, na katerega je s čopičem in akvareli naslikal svojo umetnino. Zares so se izkazali, ti mali in veliki umetniki, marljivi kot čebele. Ob koncu delavnice so namreč na čelu s svojo mentorico, gospo Jakopič, ponosno občudovali čudovit kolaž cvetočih pomladnih rožic in razigranih čebel, ki letajo s cveta na cvet, še pisan čebelnjak je bil tam.

Poslikana platna bodo vsem udeležencem delavnice zagotovo še dolgo krasila domove in jih spominjala na prijetno majsko dopoldne. Prav tako pa je gotovo, da bo Ambrus tudi v prihodnje gostil kakšen podoben dogodek. Tak, ki poslika platno in hkrati poslika srce. Za novo doživetje in lep spomin.

Špela Zupančič, KD Ambrus

V soboto, 19. maja, se je v naši šoli iskrilo od glasbeno-likovne ustvarjalnosti ter dobre volje in navdušenja staršev, učiteljev in naših prijateljev. V šolski avli smo priredili letni koncert pevskih zborov ter pripravili pregledno razstavo likovnih izdelkov skoraj vseh učencev naše šole. Prireditve, ki smo jo naslovili Zvok in slika – na Ferdu kot se šika, se je udeležil tudi podžupan Tomaž Smole.

Več: V pisanem prepletu zvoka in slike so se ta večer publiki predstavili Cici in Otroški pevski zbor, učenci izbirnega predmeta glasbena dela, ki so zaigrali na cajone ter orffova glasbila, ter flavtistke pod mentorstvom učiteljice Polone Lampret. Nastopajoče pevce je pri klavirju spremljala Urška Petek. Največ pozornosti je bilo namenjene pevkam mladinskega zbora, za katerimi je nadvse pestro in uspešno leto. Med drugim so decembra nastopile v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na koncertu izbranih mladinskih pevk Potujoča muzika ter na državnem tekmovanju v Zagorju maja osvojile zlato priznanje z odliko ter še dve drugi nagradi. Podžupan je ob tej priložnosti zboru podelil županovo priznanje v podobi spominskega kovanca Prijetno domače.

Učenci od 1. do 9. razreda pa so predstavili tudi svoje likovno ustvarjanje, na ogled je bila v šolski avli ter spodnjih učilnicah postavljena pisana paleta likovnih del učencev, ki so jo pripravile mentorica Jelka Rojec ter vse učiteljice razrednega pouka. Tudi na likovnem področju se lahko pohvalimo z vrhunskimi dosežki na državni ravni. Učenka Ana Rus je za likovni izdelek Ogenj v strehi prejela nagrado na natečaju Centra za zaščito in reševanje. Vsem nastopajočim in njihovim mentorjem čestitamo za ustvarjalno in vztrajno delo in jim ga želimo še vnaprej!

Simona Zvonar

Kot že vrsto let doslej smo na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica tudi letošnje dneve kulture v Občini Ivančna Gorica sredi maja obogatili s tradicionalnim letnim koncertom. Letos so se na koncertu v sredo, 16. maja, Mladinskemu mešanemu pevskemu zboru pridružili še dijaki violinisti in dijakinje flavtistke, ki obiskujejo Glasbeno šolo Grosuplje.

Pred skoraj polno dvorano so se vrstile zborovske pesmi izmenjaje z instrumentalnimi vložki. Zbor je zapel 17 pesmi, večino slovenskih narodnih, instrumentalisti pa so zaigrali 5 skladb. Med zborovskimi skladbami, uveljavljenimi in prepoznavnimi slovenskimi narodnimi pesmimi, kot so Pa se sliš’, Pod oknom, Stoji mi polje, Po jezeru, Bratci veseli, Dajte, dajte … so bile tudi slovenska popevka v zborovski priredbi in dve sodobnejši angleški zborovski skladbi. Pri nekaj skladbah je imel zbor za podporo odlično pianistko Danijelo Slana, ki je sicer tudi sopranistka šolskega zbora. Nastop sta vodila voditelja Iza in Julij, obiskovalci pa so dobili tudi ličen koncertni list, s katerim so spremljali nastop.

Priča smo bili zelo lepemu glasbenemu dogodku, ki ga je posebej oplemenitila mladost nastopajočih. Izredno lepo je bilo videti toliko mladih pevcev, ki so z navdušenjem in zelo ubrano sledili zborovodji Milanu Jevnikarju. Zagotovo se v našemu okolju ni bati, da bi slovenska ljudska in narodna pesem zamrli, dokler bomo imeli toliko navdušenih mladih pevcev.

Publika je nastop mladih pevcev in glasbenikov nagradila z bučnim aplavzom. V prijetnem prijateljskem druženju ob klepetu smo se zadržali še lep čas po koncertu. Razšli smo se z zavezo, da se spet snidemo, najkasneje ob letu osorej!

Milan Jevnikar

…na srce se pritiskala… Tako sta v nedeljo, 13. maja, na Gradišču nad Stično skupaj zapela Ženski pevski zbor Harmonija Ivančna Gorica in Mešani pevski zbor U3 Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje.
Prireditev s tem naslovom je bila hkrati tudi zaključek šolskega leta na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica, zato so šotor napolnili njeni »študenti«, pa tudi drugi poslušalci. Uvodoma je prisotne pozdravila Jožica Lampret, predsednica Društva UTŽO Ivančna Gorica, ki je program tudi povezovala. Povedala je, da so ideja, program pesmi, scenarij za prireditev in postavitev prireditve delo zborovodkinje Gabrijele Cedilnik, ki vodi oba nastopajoča zbora.

Posebna gostja prireditve je bila Dušica Kunaver, zbirateljica in zapisovalka ljudskega izročila in etnološkega gradiva. Iz njene zbirke »Pod lipo domačo« je dirigentka Gabrijela Cedilnik za prireditev izbrala največ zapetih in povedanih pesmi.

Slovenska ljudska pesem je ogledalo življenja naših prednikov. Spremljala jih je od zibelke do groba. Ni nastajala v mestih, temveč na podeželju, v vaseh, kjer so živeli preprosti ljudje, ki so pri delu in praznovanju povezani med seboj in hkrati z naravo. Pesmi izpovedujejo njihovo veselje in žalost. Na ta način so ljudje izražali svoja čustva, se poslavljali, ko so odhajali v širni svet za boljšim življenjem ali pa fantje k vojakom ter se radostili ob ponovnem snidenju.

Zapeli so osemnajst ljudskih pesmi z vasovalsko, vojaško in ljubezensko tematiko. To ni bil samo koncert, bila je res prava prireditev. Pevci so namreč nastopali tudi v vlogi recitatorjev in igralcev, pa še plesalcev za povrh. Pesmi so peli kot solisti, kot člani moškega kvinteta, moškega zbora, ženskega zbora in tudi združeni skupaj. Na harmoniki jih je spremljal Primož Cedilnik, zato so imeli priložnost tudi zaplesati.
To, kar je iz koncerta naredilo predstavo, so bile kratke hudomušnice, ki so jih pevci recitirali in zaigrali med pesmimi. Prav vsaka je povzročila salvo smeha med občinstvom in si seveda zaslužila aplavz. Program je tako potekal gladko in sproščeno. Pesmi, ki so jih peli, so bile ljudske in tako občinstvu znane. Posledica tega je bila, da nista pela samo zbora, temveč so z nastopajočimi zapeli tudi nekateri poslušalci.

Kot nam je povedala gostja Dušica Kunaver: »Ljudska pesem – za razliko od umetne – sodelovanje pri petju enostavno izsili s svojim ritmom in ponavljajočim se tekstom.« Povedala nam je tudi definicijo ljudske pesmi: »To je tista pesem, za katero je ljudstvo pozabilo, kdo je njen avtor. Ni pomembno, da je zapeta pravilno, pomembno je, da se širi od ust do ust in da odraža dogodke in čustva iz resničnega življenja. Njeno izročilo je dragoceno za narodovo bit, vendar se na žalost vse bolj izgublja.« Dušica pravi, da še največ podatkov izve v domovih za starejše, kjer, poleg šol in vrtcev, tudi predava. Pri 80- in 90-letnikih so spomini še živi, mladi pa za ljudsko izročilo ne vedo več, čeprav je to naše neizmerno bogastvo. Fantje na vasi so bili včasih pomembna »institucija«, bili so kosci, gasilci, pogrebci, vasovalci in še kaj. Pravila, kaj se sme in česa ne, so bila jasna, čeprav niso bila nikjer zapisana.

Ljudske pesmi se razlikujejo po pokrajinah, saj ima vsaka nek svoj pridih. Belokranjske pesmi so drugačne od gorenjskih, prekmurske pa od štajerskih. Pesmi kažejo tudi na povezanost z živalmi in rožami. V dokaz smo vsi skupaj zapeli pesem »Dekle daj mi rož rdečih«, na koncu pripovedi pa še »Kje so tiste stezice…«.
Ob koncu prireditve smo poslušali še venček ljubezenskih pesmi, zbora pa sta za dobro mero »navrgla« še pesem »Čakala bom…«. Njena avtorja, žal že pokojna, Slavko in Vilko Avsenik sta še znana, zato pesem (še) ni ljudska, vendar bo slej ko prej tudi ta in njune druge, taka tudi postala.
Ob koncu prireditve se je predsednica KD Harmonija Darinka Petek zahvalila zborovodkinji in avtorici prireditve Gabrijeli Cedilnik, korepetitorju in harmonikarju Primožu Cedilniku ter posebni gostji Dušici Kunaver s šopkom cvetja.

Predstava je bila tako končana, vendar se še nismo razšli. Predsednica UTŽO Jožica Lampret je obiskovalce prireditve povabila: »Ostanite še naprej z nami in počakajte na tisto, kar pride.« Na mize so prišle sladke dobrote, klobasice in kar gre zraven. Res se nikomur ni mudilo domov. V šotoru je ob prijetnem druženju šumelo kot v čebeljem panju še kar nekaj časa.

Joža Železnikar in Jožica Lampret